ZDKG člen 2, 2/1, 5, 14, 14/1, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 27, 145. ZPP člen 359.
nujni dediči - zaščitena kmetija - dedovanje zaščitene kmetije - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - denarna vrednost nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - posekan les - plodovi - nujni delež v denarju - pravica do nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Zapuščino tvori le premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zato les, posekan šele po zapustničini smrti, ne more biti del zapuščine in posledično ne predmet dedovanja. Zahtevke v zvezi s plodovi, prihodki, stroški, oškodovanji ipd. zapuščine, ki so nastali po smrti zapustnice, morajo dediči uveljavljati v posebnem pravdnem postopku. Glede na povedano je odločitev, da se vrednost posekanega lesa všteje v obračunsko vrednost zaščitene kmetije, materialnopravno napačna.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da sodišče prve stopnje vrednosti živine, ki je bila v času zapustničine smrti nesporno v hlevih (in bi tudi v skladu z določbami 2. člena ZDKG sestavljala zaščiteno kmetijo) ni upoštevalo, vendar tega nobena od strank ni uveljavljala.
Tretji odstavek 15. člena ZDKG ni namenjen le olajšanju položaja prevzemnika kmetije, temveč so »upravičeni razlogi« iz navedenega člena lahko tudi varovanje pravic nujnih dedičev. Zato mora prevzemnik, ki se zavzema, da se nujni deleži v celoti izplačajo v denarju namesto v naravi, v primeru dvoma ustrezno izkazati, da to izplačilo (v realnem času) zmore.
»Nujni dediči« v smislu 14. člena ZDKG s prevzemnikom kmetije niso v dediščinski skupnosti v smislu 145. člena ZD, niso torej skupni lastniki zaščitene kmetije, temveč dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, torej denarni znesek oziroma terjatev do dediča – prevzemnika kmetije. Ker je njihov nujni delež denarna vrednost, v trenutku smrti zapustnika lahko pridobijo le delež (odstotek, ulomek) denarne vrednosti, ki jo je zaščitena kmetija imela v trenutku zapustnikove smrti.
Objavljena sodna praksa ne daje jasnega in neposrednega odgovora, vendar je iz objavljenih judikatov obrobno (obiter dictum) razvidno, da se vrednost zaščitene kmetije in posledično nujnih deležev v smislu 14. člena ZDKG ugotavlja po cenah v času zapustnikove smrti.
ZPP člen 285, 286, 337/1, 12. ZD člen 1313, 165, 200, 207.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - povečanje dednega deleža
Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00058678
ZNVP-1 člen 48. ZD člen 221.
zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papirji - nematerializirane delnice - registrski računi - izbris delnic - premoženje v tujini
Na podlagi ZNVP so bili računi registrskih računov pri Centralni kreditni depotni družbi ukinjeni po 1. 1. 2017, po 31. 12. 2021 so imetniki izgubili tudi same vrednostne papirje. Določila, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, veljajo za imetnike računov pri Centralno klirinško depotni družbi v Sloveniji in ne za račune, odprte pri Centralno klirinški depozitarni družbi Hrvaške.
Ker je izjava A. A. veljavna, v posledici česar je le-ta veljavno odstopila svoj dedni delež glede denacionaliziranega premoženja tožniku, je tožnik upravičen do celotnega dednega deleža B. B. na denacionaliziranem premoženju, torej v višini 1/24.
ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - medsebojna čustvena navezanost - ekonomska skupnost - ugotovitev dedičev - dediščinska tožba - krog zakonitih dedičev - volja živeti v izvenzakonski skupnosti
O elementu čustvene in moralne povezanosti med tožnico in zapustnikom, pa kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, nobena izmed teh prič ni izpovedala. Zgolj priča G. G., sodelavec zapustnika je izpovedal, da sta bila tožnica in zapustnik zelo povezana in da misli, da sta se imela rada.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je imel zapustnik tri otroke, poleg pritožnikov še sina E. E., ki je umrl pred zapustnikom. Ker torej ni mogel dedovati, njegov dedni delež na podlagi vstopne pravice (12. člen ZD) deduje njegova hči D. D. Pri tem ni odločilno, kot zmotno izpostavlja pritožba, da se je D. D. odpovedala dedovanju po svojem očetu, saj je njena dedna pravica po dedku samostojna in jo je pridobila prav zato, ker oče ob uvedbi dedovanja ni bil več živ in torej ni mogel postati dedič.
ZPVAS člen 8, 8/2, 10. ZD člen 84, 84/1, 221. ZDen člen 81.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - agrarna skupnost - dodatni sklep o dedovanju
ZPVAS napotuje tudi na 221. člen ZD, na podlagi katerega sodišče z novim (dodatnim) sklepom o dedovanju razdeli pozneje najdeno premoženje (v tem primeru premoženjske pravice, vrnjene po določbah ZPVAS) na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - pomoč - vrednost prejete pomoči
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, sodišče odloči, da dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Sodišče si je prizadevalo, da bi se dediči dogovorili o plačilu terjatve, občina pa dedičev ne more prisiliti k temu in tudi ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
veljavnost oporoke - dokazna ocena - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Sodišče prve stopnje je glede obeh ključnih dejanskih vprašanj izvedlo obsežen dokazni postopek in napravilo skrbno oceno dokazov, ki je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo. Posamično niti ne terjajo niti ne dopuščajo posebnih odgovorov. Že sodišče prve stopnje je tožnikom pravilno odgovorilo, da to, kaj naj bi komu zapustnik kdaj omenil, da bo zapustil, na oceno njegove oporočne sposobnosti v ničemer ne vpliva in je zato nepomembno.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kumulacija zahtevkov - dediščinska tožba - delež na skupnem premoženju - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - korekturna dolžnost sodišča - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije - vmesni ugotovitveni zahtevek - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - pristojnost okrožnega sodišča
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, da je vmesni ugotovitveni zahtevek treba zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do glavnega zahtevka in skupaj z njim. Vrednosti spornega predmeta za tak zahtevek zato ni treba posebej opredeliti. Če tožeča stranka kljub temu oceni vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek, taka navedba ni upoštevna. Namen zavzetega stališča je namreč v tem, da se zagotovi skupno obravnavanje med seboj povezanih zahtevkov ne glede na opredelitev njihove vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00057965
ZIZ člen 42. ZUP člen 179, 180, 180a. ZPP člen 274. ZD člen 163.
dodatni sklep o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - rok za podajo predloga - novela ZIZ-L - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe - popravek - sodno varstvo - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga
Pritožbeni očitek, da razlogi sodišča, ki je predlog dedinje kot prepozen zavrglo, temeljijo na napačni uporabi tretjega odstavka 42. člena ZIZ, je utemeljen.
Pritožbeno sodišče ponovno zavrača očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo njen predlog obravnavati ob uporabi četrtega odstavka 180.a člena ZUP. Ta ureja primer, kadar stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana v skladu s 179. ali 180. členom ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence in zato predlaga spremembo tega potrdila oziroma listine. Da bi bilo potrdilo, ki ga je prejela dedinja, v nasprotju z evidenco vpisnika, predlagateljica tudi v tej zadevi ne zatrjuje, druge uradne evidence o pravnomočnosti odločb zapuščinskega sodišča pa državni organi ne vodijo.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora paziti sodišče ves čas postopka in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - premoženje prosilca in družinskih članov - premično premoženje - nepremično premoženje - podedovano premoženje - redni prejemki - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - vrednost premoženja
Ker že vrednost podedovanega in nepremičnega premoženja presega 20.250,72 EUR, je pravilna presoja, da pritožnica ni upravičena do popolne oprostitve sodne takse in je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrnjen.
Ob ugotovljenih nizkih tekočih mesečnih dohodkih je nadalje pravilna tudi odločitev, da bi takojšnje plačilo celotne takse (237,00 EUR) občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja pritožnica in njeni družinski člani. Ob uporabi drugega odstavka 11. člena ZST-1 je pravilno odločeno o obročnem plačilu odmerjene takse.
prikrajšanje nujnega deleža - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - verjetna nevarnost - samostojno pravno sredstvo
V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.
Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.
Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - izpodbijanje oporoke - prepoved reformatio in peius
Načeloma vedno velja, da je pravica tistega dediča, ki ni zapisana, manj verjetna od pravice, ki je zapisana v ustrezni listini, na primer v oporoki.
Iz navedb dediča ni mogoče razbrati nobenega zakonitega razloga, iz katerega je mogoče oporoko izpodbijati, zato podlage za napotitev (kogarkoli) na pravdo pravzaprav ni bilo. Vendar glede na 359. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje v tozadevno odločitev prvostopenjskega sodišča ni moglo poseči.
zapuščinski postopek - dokazi in izvajanje dokazov - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Ugotavljanje morebitnih zlorab v zvezi z zapustnikovim denarjem v času njegovega življenja ni predmet obravnave v zapuščinskemu postopku, zato zapuščinsko sodišče dokazov, ki bi jih stranka potencialno lahko uporabila v pravdnem postopku, ne izvaja.
dedovanje - zapuščinski postopek - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - zahteva za izločitev - izločitev premoženja - laična stranka
Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, sodišče prve stopnje ni opravilo niti materialno procesnega vodstva, niti dedinj ni opozorilo na posledice prekluzije. Na zapuščinski obravnavi je sicer povzelo dedni dogovor, nato pa ugotovilo, da se dve od dedinj z njim ne strinjata, nikoli pa z njimi ni razčistilo, zakaj se dedinji z dednim dogovorom, ki naj bi ga pred tem sklenile, ne strinjata in ali je res težava zgolj pomoten zapis sodišča, ali pa morda kaj drugega. S takšnim postopanjem je prvostopenjsko sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, in nanjo pritožnici v pritožbi tudi utemeljeno opozarjata (prvi odstavek 339. člena ZPP). To bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti v ponovljenem postopku, v primeru spornih dejstev med dedinjami pa tisto, katere pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo.
izjava dediča o odpovedi zakonitemu dednemu deležu - odpoved dediščini - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - domneva o sprejemu dediščine - zavlačevanje postopka - sprememba sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je razpisalo kar pet narokov za izvedbo zapuščinske obravnave, in na nobenega dediča nista pristopila, za noben izostanek pa niti nista dokazala upravičenega vzroka. V vsakem vabilu na narok sta bila dediča izrecno poučena, da lahko svojo dedno izjavo podata tudi pisno, česar tudi nista storila, brez kakršnegakoli razumnega pojasnila, zakaj tega ne naredita, če na narok ne prideta. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da zgolj zavlačujeta postopek in izdalo sklep o dedovanju upoštevaje domnevo, da dediščino sprejemata. Svoje nadaljnje premoženjske interese bosta morala zato pritožnika urejati oziroma udejanjati izven zapuščinskega postopka.
V prvem odstavku 173. člena ZD res določa, da lahko sodišče, ki je sklep izdalo, po pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Vendar pa je to zgolj možnost in ne dolžnost sodišča. Izpodbijani sklep o dedovanju je v celoti pravilen in zakonit, zato je zapuščinsko sodišče to možnosti razumljivo zavrnilo.
ZD člen 141, 220, 223, 224. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 394, 394-2, 394-5, 394-6, 394-7, 394-10. ZUP člen 260, 260/1-2.
ničnost oporoke - tožba za ugotovitev ničnosti - sprememba tožbe - razširitev tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - dopustnost spremembe tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - ponarejen podpis - ponarejena oporoka - drugačno dejansko stanje - aktivna legitimacija za tožbo - sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - oprava zamujenega procesnega dejanja - nov dedič - pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje
Uveljavljanje zahtevka, poleg obstoječega zahtevka, je sprememba tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev. Tudi če tožena stranka ne soglaša, lahko sodišče spremembo tožbe dovoli, če misli, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče soglaša, da dodan tožbeni predlog (razširitev tožbe) temelji na drugačnem dejanskem stanju od obravnavanega in ni v kakršnikoli povezavi z obravnavanim zahtevkom (ugotovitev ničnosti oporoke). V pritožbi je argumentirano, da bi se tudi očitki o ponarejeni oporoki potrdili, če bi bila ugotovljena toženčeva nepoštenost in ponarejanje podpisov v upravnem postopku. Pritožbenemu očitku ni mogoče pritrditi, saj gre za dvoje samostojnih, krajevno in časovno ločenih razmerij in dvoje krajevno in časovno ločenih dejanj, ki naj bi izkazovali toženčevo nepoštenost. Iz splošne ocene o ne/poštenosti osebe ni mogoče sklepati na ravnanje v konkretnem primeru.
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič zapustnikovega premoženja. Po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko udeleženci zapuščinskega postopka vlagajo zgolj tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem. Izjema velja – glede na načelo ipso uire dedovanja – le za primere, ko zakon to dopušča. To je možno v primerih, ko obstajajo razlogi za obnovo postopka; takrat lahko dedič, ki je sodeloval v postopku, uveljavlja svoje pravice v pravdi.
Dedinja B. B. je sodelovala v zapuščinskem postopku po svoji pok. sestri – zapustnici A. A. Torej je bila z odločitvijo o dedovanju seznanjena. Če z zapuščinsko obravnavo ne bi bila seznanjena in če sklepa o dedovanju, zaradi ravnanja drugih oseb, ne bi prejela, kar zatrjuje pritožba, bi iz opravičenega razloga – v zapuščinskem postopku – lahko predlagala vrnitev v prejšnje stanje ter uveljavljala kršitev načela kontradiktornosti in drugih procesnih pravic. Iz podatkov spisa je razvidno, da ničesar od tega ni storila. Zamujenega procesnega dejanja ni mogoče nadomestiti v pravdnem postopku, z vložitvijo tožbe. S tožbo ni mogoče uveljavljati pravice, ki bi jo stranka lahko uveljavljala v zapuščinskem postopku. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z 220. členom ZD.
Zahtevek iz točke III.3 je dajatveni zahtevek. Ker ga vlaga tožnik, ki ni dedič po zapustnici A. A., ne gre za dediščinsko tožbo. Z dediščinsko tožbo (141. člen ZD) namreč – od tistega, ki ima zapuščino na podlagi oporočnega dedovanja – zgolj zapustnikov dedič lahko zahteva, da stori tisto, kar je potrebno, da bo vzpostavljeno stanje, kakršno je pridobil s smrtjo zapustnika. Premoženje, katerega izročitev tožnik zahteva, je toženec pridobil od zapustnice A. A. na osnovi dedovanja. Na dednopravnem temelju tožnik od toženca ni upravičen karkoli zahtevati, ker ni dedič zapustnice A. A.