razdedinjenje nujnega dediča - utemeljeni razlogi za razdedinjenje - zamudna sodba - dvom v procesno sposobnost stranke - duševna motnja - razveljavitev zamudne sodbe - pogoji za razdedinjenje - dedna pravica - hujša kršitev moralne dolžnosti - goljufija (prevara) - zloraba zaupanja - spor o dejstvih - izpodbijanje dejanskega stanja - nesklepčen zahtevek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - napačna vročitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zapustničino razdedinjenje prvega toženca je bilo utemeljeno. Ravnanje prvega toženca, tj. prevara oziroma lažno prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin, s čimer je prvi toženec zapustnico spravil v zmoto in jo pustil v zmoti, da je ta svoje stanovanje prepisala na mladoletno vnukinjo na podlagi kupoprodajne pogodbe, za katero ni nikoli prejela kupnine, nedvomno predstavlja hujšo kršitev moralne dolžnosti dediča, zagrešeno nad zapustnico, in glede na dejanske ugotovitve ni šlo zgolj za zapustničino nenaklonjenost prvemu tožencu.
Ker mora v pravdnem postopku sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP), v pritožbenem postopku pa je bil izkazan utemeljen dvom o procesni sposobnosti druge toženke, je bilo treba zamudno sodbo glede nje razveljaviti in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ne glede na tožnikovo nekoliko okorno razdelitev zahtevkov v sklopa A) in B), razmerje primarnih in podrednih zahtevkov obravnavalo vsebinsko: štelo je, da sta tako zahtevka glede oporoke kot glede pogodbe o preužitku dva samostojna sklopa zahtevkov, pri čemer je glede vsakega od teh pravnih poslov tožnica oblikovala primarni in podredni zahtevek. Če bi vprašanje primarnosti in podrejenosti zahtevka obravnavalo drugače, bi bil tožničin uspeh v pravdi odvisen zgolj od formalne razporeditve zahtevkov pod posamezne točke, kar bi pretirano in nedopustno omejevalo tožničino ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00068921
ZZZDR člen 12. DZ člen 4. ZPP člen 8, 181, 181/3, 236a, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - trajanje življenjske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - prekoračitev trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev - dokazi in dokazna ocena - notornost zveze - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena izpovedbe prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - utemeljitev dokaznega predloga - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je zavrglo vmesni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev zunajzakonske zveze. Obstoja le-te namreč ni mogoče uveljavljati niti s samostojnim tožbenim zahtevkom niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ampak se to vprašanje presoja le kot predhodno vprašanje.
Sodišče prve stopnje je v 51. točki obrazložitve pojasnilo, da je bila med tožnikom in A. A. življenjska skupnost, sam njen obstoj pa je konkretiziralo oz. pojasnilo v 55. točki obrazložitve, ko je ugotovilo, da je skupnost prvotno trajala od 7. 4. 2015 do 29. 8. 2016 (ko je razpadla – 56. točka obrazložitve), nato pa se je 26. 5. 2017 ponovno vzpostavila in trajala do A. A. smrti (58. točka obrazložitve), za skupno trajanje življenjske skupnosti med tožnikom in A. A. v trajanju 1 leto in (dobre) 4 mesece pa je ugotovilo, da ni mogoče šteti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V takšnem zapisu pritožbeno sodišče ne vidi nejasnosti ali pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Toženki sta ves čas postopka zatrjevali, da med tožnikom in A. A. sploh ni bilo življenjske skupnosti. Zato ni mogoče zaključiti, da bi sodišče s tem, ko je ugotovilo, da je življenjska skupnost prenehala, odločalo preko dejanskih trditev toženk: onidve sta trdili, da življenjska skupnost sploh ni obstajala, sodišče pa je ugotovilo, da je del obdobja obstajala, vmes pa je bila prekinjena oz. ni obstajala.
Prav ima pritožba, ki opozarja, da je treba pogoj dalj časa trajajoče življenjske skupnosti ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje vse okoliščine in intenzivnost odnosa. In ravno ob presoji konkretnega primera in konkretnih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zveza med tožnikom in A. A. takšnega pogoja ni izpolnjevala.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - odpoved dedovanju - manj verjetna pravica dediča
Ker je med dediči sporno, da se je eden izmed dedičev odpovedal dedovanju po zapustnici v dogovoru z zapustnico, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po 5. točki 210. člena ZD.
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme v dediščinski tožbi na dedičih - tožnikih, in sicer glede obstoja in višine zapuščine, ki jim pripada.
zapuščina - pogodba o leasingu - predmet dedovanja - prehod zapuščine na dediča - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu
V trenutku smrti v zapustnikov pravni in dejanski položaj vstopijo njegovi dediči (132. člen ZD). Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe (drugi odstavek 125. člena OZ). Pritožnica ni obvezana vstopiti v leasing razmerje. Vendar pa ima kot dedinja pravico nadaljevati leasing pogodbo. Na to ne vpliva dejstvo, da se je pritožnica že pred izdajo sklepa o dedovanju z leasingodajalcem dogovorila o nadaljevanju pogodbe. Slednje zgolj potrjuje, da lahko na podlagi pogodbenih določil dedič nadaljuje z leasing pogodbo.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravice iz leasing pogodbe, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti, predstavljajo premoženjske pravice, ki so del zapuščine in predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00065498
ZPP člen 325, 325/1. ZDKG člen 7, 7/1-3, 11, 11/1-1. ZKZ člen 111, 111/2. ZS člen 3, 3/2.
zapuščinski postopek - dedovanje kmetijskih zemljišč - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - kriterij preskrbljenosti - dopolnilni sklep - izključitveni razlog - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - zavrnitev dokaza - pritožbena novota - stroški v zapuščinskem postopku
Napačno poimenovanje izpodbijanega sklepa nima pravnih posledic in v ničemer ne vpliva na presojo njegove pravilnosti.
Ni pomembno kdo od sodedičev, ki želijo prevzeti zaščiteno kmetijo, je bolje usposobljen za kmetijsko dejavnost.
B. B. je preskrbljen tudi na drug način, in sicer prejema plačo iz naslova zaposlitve. A. A. in B. B. sta torej preskrbljena, vendar A. A. ni kako drugače preskrbljena kot z delom v okviru kmetijske dejavnosti.
dedna izjava - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - napake volje - zmota - prekluzivni rok - prepozna tožba - pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila
Procesno gradivo izkazuje, da je tožnik preklical izjavo 22. 11. 2018, zato je bil tega dne seznanjen z razlogom za izpodbojnost (zmoto), kar pomeni – kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje – da je tožba, ki je bila vložena več kot dve leti in pol kasneje, prepozna.
Tožba pa je bila vložena 14. 7. 2021 – torej v času, ko je imel odvetnik C. C. še vedno veljavno pooblastilo za njeno vložitev. To pomeni, da so pritožnikove navedbe o odsotnosti pooblastila za vložitev tožbe zmotne.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - vrednost darila - vračunanje daril v nujni delež - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazna ocena listin - celovita dokazna ocena - upoštevanje metodoloških napotkov
Pritožnica sicer pravilno povzema dele darilne pogodbe in kupoprodajne pogodbe, a je zmotno njeno stališče, da ni mogoče dokazovati, da je bilo v času daritve drugačno stanje darovane nepremičnine, kot je zapisano v pogodbah. Pogodba ne predstavlja javne listine v smislu 224. člena ZPP, ki bi dokazovala resničnost, kar se v njej potrjuje ali določa. Dopustno je dokazovati, da v pogodbi opisano stanje nepremičnine ni odražalo dejanskega stanja v naravi, za kar pa pogodbe ni treba sodno izpodbijati, saj ni sporna njena veljavnost, temveč stanje nepremičnine ob daritvi. Da pogodbi nista odražali dejanskega stanja v naravi, je prepričljivo potrjeno z izpovedbami tožnice in prič.
sklep o dedovanju - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava sodne poravnave - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozna pritožba
Dedni dogovor na zapuščinski obravnavi so sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Zato predstavlja veljavno zavezo, ki je z rednim pravnim sredstvom v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbiti. To je mogoče storiti le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.
pritožba zoper sklep o dedovanju - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava
Po določilu prvega odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, točneje do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, torej do izdaje sklepa o dedovanju. Dedna izjava, ki jo pritožnik poda šele v pritožbi, je po ustaljeni sodni praksi prepozna ter je ni več mogoče upoštevati.
sklep o dedovanju - narok - izvedba naroka - obravnava pred sodiščem - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinski postopek - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave - vsebina sklepa o dedovanju - pravica do izjave v postopku
Zapuščinsko sodišče lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil samo premično premoženje, pa nihče od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Ker v obravnavanem primeru kljub vsem potrebnim opozorilom dediči niso zahtevali obravnave, je sodišče lahko izdalo izpodbijani sklep, ne da bi opravilo narok.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - izdaja sklepa - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predmet dedovanja - kasneje odkrito premoženje
Ker sklep o dedovanju ne vsebuje nepremičnine, katero je naknadno odkrilo sodišče na podlagi sporočila davčne uprave, je bilo treba izdati dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066896
ZPP člen 8, 154, 154/1, 313, 313/1, 313/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
razveljavitev dedne izjave - izjava, dana v zmoti - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - sklenitev darilne pogodbe - ustni dogovor - obstoj dogovora - dokazna vrednost - enakovrednost dokaznih sredstev - dokazna ocena - ničnost pogodbe - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - ocena verodostojnosti izpovedbe
Obstoj dogovora o prenosu lastninske pravice na tožnika je odločilnega pomena, ker je prva toženka prav s sklenitvijo tega dogovora pri tožniku povzročila zmoto, v kateri ga je držala z namenom, da bi ga napeljala k odstopu dednega deleža.
Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila. Vsi dokazi (tako ustni kot pisni) so enakovredni. Zapis dogovora bi kvečjemu olajšal dokazovanje, ne pomeni pa njegova odsotnost, da sklenitve ustnega dogovora ni bilo.
pritožba zoper sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - prepozna pritožba - zapuščina brez dediča - izročitev zapuščine brez dedičev - novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). To pomeni, da pritožnika, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju ne veže. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ta oseba pa lahko svojo zatrjevano dedno pravico uveljavlja v pravdi.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - prejemnik denarne socialne pomoči - solastniški deleži na zapuščinskem premoženju - solastniški delež na nepremičnini - jezikovna razlaga zakonskega besedila - enotna sodna praksa
Zmotna je pritožbena teza, da 128. člen ZD daje pritožnici pravico, da izbere, na katerem zapustnikovem premoženju se bo omejilo dedovanje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in bo posledično (zgolj) to premoženje postalo last pritožnice. Pritožnica pri taki razlagi ne izhaja iz besedila te zakonske določbe, dodaja ji vsebino in s tem prebija jezikovne meje njenega pravnega sporočila, vse skozi prizmo interpretacije/argumentacije, ki ustreza njenim "materialnopravnim pričakovanjem", kljub temu, da je ta določba relativno jasna in pomensko neodprta. V sodni praksi je enotno stališče, da pritožnica ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
dedovanje - sklep o napotitvi na pravdo - napotitev dediča na pravdo - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - vrednost prejete pomoči - povrnitev sredstev - sporna dejstva - ugotavljanje vrednosti zapuščine - izvajanje dokazov - dokazovanje
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD), na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da obravnavani primer spada pod zakonsko določbo iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, ki ureja prekinitev postopka, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. Ne gre namreč za ugotavljanje velikosti dednega deleža, kar je povezano s številom dednih upravičencev, temveč zgolj za vrednost zapuščine. Vrednotenje nepremičnin in s tem ugotavljanje njihove vrednosti je stvar zapuščinskega postopka. Z vrednostjo zapuščine se sodišče ukvarja že, ko mora ugotoviti čisto vrednost zapuščine oziroma vrednost nepremičnin, ki jo sestavljajo, kar je lahko izhodišče za delo tudi v okviru 128. člena ZD. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se dedič ne strinja s cenitvijo s strani v postopku postavljenega sodnega cenilca in ima pomisleke glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.