• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL Sodba I Cp 467/2024
    16.4.2024
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00075490
    ZD člen 28, 39, 52. DZ člen 74, 74/1. ZZZDR člen 59, 59/1. OZ člen 299, 299/2.
    zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - obračunska vrednost zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril - vračanje daril v zapuščino - določitev vrednosti daril - dobrovernost pridobitelja - poštenost posestnika zapuščine - začetek teka obresti
    Ker se domneva, da sta delež zakoncev skupnem premoženju enaka, je treba pri računanju obračunske vrednosti zapuščine šteti, da je dedinja za časa življenja s strani zapustnice prejela polovico tega zneska.

    Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu drugega odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej. Ni razloga, da bi zamudne obresti tekle že prej, saj preden dedič ne izve, da bo terjan za vračilo darila, ne more biti v zamudi. ZD v 39. členu določa, da velja obdarjenec glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila. To pa je praviloma vložitev tožbe. Dobrovernost in zamuda nimata zveze z načinom ugotavljanja vrednosti darila (52. člen ZD; po stanju ob daritvi po vrednosti ob smrti).
  • 302.
    VSL Sklep I Ip 394/2024
    16.4.2024
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00076775
    ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 71, 71/2. ZD člen 142, 142/1.
    nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - ugovor novega dolžnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodba Sodišča Evropske unije - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
    O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zaradi česar tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Neutemeljeno se pritožnica zavzema, da bi se njena odgovornost omejila zgolj na vrednost ugotovljeno po GURS, ki je bila uporabljena v zapuščinskem postopku za potrebe odmere sodne takse. Glede ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, da mora biti vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev takega ugovora ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Če je na eni strani sodišče prve stopnje pojasnilo, da je namen ugotovitve vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku odmera sodne takse, na drugi strani pritožba ne navaja argumentov, ki bi potrjevali njeno stališče o ustreznosti ocenjene vrednosti 57.000 EUR. Trditve o obremenjenosti nepremičnine lahko dolžnik uveljavlja v postopku cenitve nepremičnin v izvršilnem postopku - če je bila ta že opravljena, pa dolžnik tega ni uveljavljal, novi dolžnik takih trditev ne more več podati, saj prevzema izvršbo v zatečenem stanju.
  • 303.
    VSL Sklep III Cp 574/2024
    15.4.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00075021
    ZD člen 145, 145/4.
    zapuščina - sodediči - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - upravljanje zapuščine - nepristranskost
    Zakon za postavitev upravitelja zapuščine postavlja zgolj en pogoj: da se dediči glede uprave dediščine ne morejo sporazumeti, dediča sta po navedbah dedinje v nenehnih sporih in med seboj ne komunicirata. Že samo dejstvo, da želi dedinja sodelovati pri upravljanju zapuščine, dedič pa ji to nesporno odreka, potrjuje, da med njima ni soglasja glede uprave zapuščine.

    V luči spornega razmerja med dedičema, njunem nesoglasju o osebi upravitelja in netransparentnosti dediča pri upravi zapuščine je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za upravitelja imenovalo odvetnika in ne dediča. Namen instituta upravitelja zapuščine je namreč, da to nalogo opravlja oseba, ki bo naloge sposobna opravljati nepristransko in strokovno.
  • 304.
    VSL Sodba II Cp 2004/2023
    11.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00076626
    ZD člen 59, 61. ZPP člen 154, 155, 165.
    oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - demenca - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
    Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vrsta demence ob podanem kognitivnem upadu ni pomembna. Pomembno je, da je prišlo do upada umskih sposobnosti, kar je onemogočalo razumevanje vsebine, pomena in posledic podpisa oporoke, ki predstavlja kompleksno in življenjsko pomembno odločitev.
  • 305.
    VSL Sodba I Cp 1533/2023
    3.4.2024
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00076708
    ZZK-1 člen 243. ZD člen 132.
    tožba za ugotovitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravica dediča do posesti stanovanja - dedni dogovor - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
    Dejstvo, da sta se dediča z dednim dogovorom dogovorila, da pravni prednik tožnikov prevzame sporno stanovanje v posest, še ne pomeni, kot to zmotno meni pritožba, da je s tem pravni prednik tožnikov postal tudi lastnik spornega dela nepremičnine. Zakon o dedovanju v 132. členu določa, da preide zapuščina po samem zakonu na dediča v trenutku zapustnikove smrti. Dedič v trenutku zapustnikove smrti postane tudi posestnik stvari zapuščine, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sklep o dedovanju je le deklaratorna odločba, s katero sodišče razglasi dediče. V konkretnem primeru sta bila torej oba dediča soposestnika sporne nepremičnine. Z dednim dogovorom sta se zato dediča, kot je bilo že navedeno, dogovorila glede posesti in o načinu uporabe solastne nepremičnine, ne pa o morebitnem prenosu lastninske pravice sporne nepremičnine z drugega toženca na pravnega prednika tožnikov.
  • 306.
    VSL Sklep I Cp 1898/2023
    27.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00075613
    ZD člen 10, 17, 18, 25, 163. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 336, 343, 343/3.
    notarska oporoka - krog zakonitih dedičev - drugi dedni red - tretji dedni red - nujni dedni delež - kdo so nujni dediči
    Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.
  • 307.
    VSC Sodba Cp 442/2023
    22.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00073943
    ZD člen 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - izpodbojnost oporoke - pisna izjava priče - dokazna ocena
    Ob zgoraj opisani procesni ureditvi načina izvedbe dokaza z zaslišanjem priče zahteva stranke po neposrednem zaslišanju priče ne pomeni samodejne izključitve predložene pisne izjave priče kot enega od med seboj prirejenih dokazov. Sistem proste dokazne ocene iz ZPP ne pozna zaključenega kroga dokaznih sredstev, zato ni mogoče najti opore za pritožbeno stališče, da v primeru strankine zahteve za neposredno zaslišanje priče to izključuje odkazno oceno pisne izjave te priče kot ene od dveh možnih metod izvedbe tega dokaza. Omenjena zahteva stranke zgolj pomeni, da mora sodišče pričo kljub pridobljeni pisni izjavi neposredno zaslišati.
  • 308.
    VSC Sodba Cp 24/2024
    21.3.2024
    DEDNO PRAVO - NOTARIAT
    VSC00076462
    ZN člen 46, 51. Zakon o dedovanju člen 64, 65.
    oporoka pred notarjem

    Podpisov na oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa, ne gre šteti za neobstoječih samo zato, ker so zapisani med vrsticami na mestu, kjer je z besedilom predvideno, da jo tako oporočitelj, kot tudi vsaka od prič lastnoročno podpiše, podpisi, pa so tudi na koncu strani v notarskem zapisu na mestih, ki niso izpolnjeni s črtami.

  • 309.
    VSL Sklep III Cp 415/2024
    20.3.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00075729
    ZD člen 212, 213.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo - spor o obsegu zapuščine - oseba, ki ni dedič - razveljavitev sklepa
    Če pride do spora o obsegu zapuščine ali glede izločitve določenega dela zapuščine v razmerju do nekoga tretjega, ki ni dedič, zapuščinskega postopka ni pravilno prekiniti. V takem primeru mora tisti, ki zatrjuje dejanski položaj iz 212. člena ZD, vložiti tožbo po splošnih pravilih obligacijskega prava, kot izhajajo iz Obligacijskega zakonika.
  • 310.
    VSL Sklep II Cp 1590/2023
    20.3.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00073508
    ZPVAS člen 8.
    agrarna skupnost - vračanje premoženjskih pravic - dodatni sklep o dedovanju - skupna lastnina dedičev - odstop dednega deleža
    ZPVAS v 8. členu določa, da se po tem vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zato zanje izvede dedovanje po ZD. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je v njem upoštevano, da so F. C., G. C. in H. H. odstopili svoje dedne deleže pritožniku. Tudi iz velikosti dednega deleža, ki mu je bil prisojen, je vidno, da je ta temu ustrezno večji.
  • 311.
    VSLJ Sklep I Cp 1609/2023
    19.3.2024
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00096362
    ZD člen 128, 142, 142/1.
    omejitev dedovanja - odgovornost za zapustnikove dolgove

    Ker je zapustnik prejemal pomoč, in ker sta dajalca pomoči predlagala omejitev dedovanja, na kar potencialna dediča nista odgovorila, sodišče prve stopnje ni imelo nobene druge možnosti kot odločiti tako, kot je, torej dedovanje po določbi 128. člena ZD omejiti v celoti; omeji se sicer do višine prejete pomoči, ta pa je bistveno presegala zapustnikovo premoženje v trenutku smrti.

  • 312.
    VSL Sklep I Cp 1530/2023
    18.3.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00076228
    ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 214.
    sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - predmet dedovanja - obseg zapuščine - dolgovi zapustnika - dolgovi zapuščine - stroški pogreba - stroški domske oskrbe - premično premoženje - orožje - neoprava zapuščinske obravnave - pogoji za odločitev brez naroka - solastnina - dogovor med dediči
    Stroški, ki nastanejo dedičem ob pogrebu ali zaradi preživljanja zapustnika, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju. Določitev višine pogrebnih in drugih stroškov ter njihova delitev med dediče ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči.
  • 313.
    VSM Sodba I Cp 636/2023
    12.3.2024
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00073866
    ZPP člen 8. ZD člen 10, 10/2. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12.
    dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - celovita dokazna ocena - življenjska in ekonomska skupnost
    V skladu s stališči sodne prakse govorijo v prid obstoja izvenzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za izvenzakonska partnerja (tako imenovana notorna skupnost). Pri navedenih okoliščinah gre zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne izvenzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati kvaliteto izvenzakonske skupnosti, pa je odločilna predvsem notranja komponenta, to je, kako vsak od "partnerjev" dojema svoj odnos do drugega "partnerja", in ali se volji obeh partnerjev ujemata.

    Skupno bivanje torej ni izključni pogoj za nastajanje skupnega življenja, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
  • 314.
    VSM Sodba in sklep I Cp 975/2023
    12.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSM00074327
    ZDen člen 81.
    oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje na podlagi zakona
    Po 81. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) veljajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede denacionaliziranega premoženja samo, če je to v oporoki izrecno določeno. Volja zapustnika se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Gre za preferiranje zakonitega dedovanja v primeru denacionaliziranega premoženja. Vprašanje, ali velja oporočno razpolaganje tudi za denacionalizirano premoženje, je pravno vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče v zapuščinskem postopku. Zakonodajalec je tako uzakonil razlago oporoke v korist zakonitih dedičev (slednje je bilo tudi predmet ustavne presoje). Ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago, tako ne pride v poštev.
  • 315.
    VSL Sklep II Cp 2122/2023
    11.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00076221
    ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
    smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
    Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.

    V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.

    Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
  • 316.
    VSL Sklep I Cp 1428/2023
    7.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00073787
    ZPP člen 307, 392.
    sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - nepreklicnost dedne izjave - zapisnik o sodni poravnavi - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vsebina sklepa o dedovanju- dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
    V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.
  • 317.
    VSL Sklep III Cp 281/2024
    29.2.2024
    DEDNO PRAVO
    VSL00075736
    ZD člen 145, 145/2, 145/3.
    upravitelj zapuščine - primernost in sposobnost za upravljanje dediščine - skupno upravljanje z dediščino - spor med dediči - povzročanje materialne škode
    Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede njenega upravljanja in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD), za kar soglasje preostalih dedičev ni potrebno. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja z osebo upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga potencialnih upraviteljev. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko za upravitelja zapuščine ni postavilo nobenega od dedičev, ki sta izrazito v sporu.
  • 318.
    VSL Sklep I Cp 1806/2023
    29.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00076077
    ZPP člen 192, 192/2.
    zavrženje nasprotne tožbe - podredni zahtevek - eventualno sosporništvo
    Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki jo ni mogoče obravnavati.
  • 319.
    VSM Sodba I Cp 825/2023
    27.2.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00076442
    OZ člen 40, 364. ZD člen 34. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. ZZK-1 člen 243.
    ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nedopusten nagib - ničnost kot predhodno vprašanje - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delna ničnost - izbrisna tožba - sporazum o višini deležev na skupnem premoženju - pretrganje zastaranja

    Sodišče je pri presoji ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialno pravo pravilno uporabilo in sicer je presodilo, da je bil ključen nagib pogodbenic tožniku preprečiti uveljavljanje nujnega deleža ter, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev pogodbenic, da sta sklenili pogodbo ter da sta obe pogodbenici za ta nedopusten nagib vedeli ali bi morali vedeti (določba 40. člena OZ).

  • 320.
    VSC Sklep Cp 31/2024
    22.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00073914
    ZD člen 130, 182, 206.
    kaduciteta - postopek stečaja zapuščine - oklic neznanim upnikom
    Pritožnica je spregledala, da se v primeru, če je bil začet stečaj zapuščine brez dedičev, po 1. točki 417.d člena ZFPPIPP šteje, da zapuščina preide v stečajno maso, pri čemer velja, da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja. V konkretnem primeru je bilo dedovanje na podlagi prvega odstavka 123. člena ZD uvedeno ob smrti zapustnice, torej dne 14. 6. 2021. V okoliščinah konkretnega primera to pomeni, da je njena zapuščina tega dne ex lege prešla v stečajno maso. Izpodbijani sklep o prehodu zapuščine v stečajno maso ima ob takšnih določbah torej le deklaratorni značaj.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>