poprava krivic - politični zapornik - status političnega zapornika - odškodnina
Z izpodbijano odločbo je bila tožniku določena odškodnina glede na predhodno priznan status političnega zapornika v skladu z 10. členom ZSPOZ. Ugovore, ki se nanašajo na samo odločitev o priznanju statusa političnega zapornika, bi tožnik moral uveljavljati s tožbo zoper sklep, s katerim je bilo predhodno odločeno o navedenem statusu, ne more pa jih uveljavljati (šele) s tožbo zoper odločbo, s katero se omenjeni sklep zgolj izvršuje.
ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/2.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla
Tožnik s ponudniki ni sklenil pravnega posla, čeprav je v vlogi za odobritev pravnega posla z dne 27. 9. 2006 izpolnil rubriko, kot da prilaga neoverjeno pogodbo.
Po samem zakonu se šteje, da je dolžnik, ki je v obravnavanem primeru nesporno družbenik in direktor tožeče stranke, pri tožeči stranki tudi zaposlen. In če je zaposlen, (lahko) prejema tudi denarne prejemke.
SPZ člen 213, 219, 226, 229, 256. ZureP-1 člen 110, 110/1, 110/6. EZ člen 19, 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist
Če sta nepremičnini v solastnini, je vsak solastnik lastnik vsakega dela nepremičnine in je treba služnost ustanoviti glede celotnih nepremičnin, torej glede vseh solastnikov. Služnost je nedeljiva in zgolj na posameznem solastniškem deležu ne more obstajati.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogajanja s predstavniki JLA
Ta dejanski stan obsega določeno mero formalizacije, ki jo potrebuje oseba, ki naj bi se kvalificirano in z mandatom pogajala s predstavniki Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo korpusov in garnizij JLA, zato je za priznanje statusa vojnega veterana po navedeni osnovi odločujoča okoliščina ali je bila oseba član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Za uveljavljanje posebne olajšave iz 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 ni dovolj, da se zatrjuje in dokazuje obstoj upravičenja, temveč se izrecno zahteva, da je izdana ena od odločb na podlagi ZDVDTP.
plačilo DDV - kompenzacijske obresti - upravni spor - začasna odredba - odlog izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Morebiten slabši poslovni rezultat družbe, ne da bi bilo natančno prikazano, kako bi izterjava spornega zneska vplivala na poslovanje te družbe, še ne izkazuje težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe. V upravno sodni praksi je glede težko popravljive škode sprejeto ustaljeno stališče, da materialna škoda sama po sebi ne predstavlja nepopravljive škode - takšne škode zato (kljub morebitnemu uspehu v upravnem sporu) tudi ne predstavlja plačilo kompenzacijskih obresti. Za izdajo začasne odredbe morajo biti izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bo škoda, ki bo z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v upravnem sporu.
Ker po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka, v povezavi z 12. členom ZDen to pomeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (dedič prvega dednega reda) upravičene le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je starš vnuka.
Institut dedne nevrednosti je institut, ki ne more varovati javnega interesa, o čemer se je izreklo že tudi Ustavno sodišče v odločbi, na katero se drugostopni organ sklicuje. Zato se tožnica na določbo 5. točke 131. člena ZD/55, ki sankcionira dediča iz razloga, ki ne izhaja iz razmerja med njim in zapustnikom, tudi po mnenju sodišča ne more z uspehom sklicevati.
Če tožnik ni bil stranka v denacionalizacijskem postopku, ni aktivno legitimiran za uveljavljanje ničnosti odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku.
ZTro člen 29a. Pravilnik o izvajanju zakona o trošarinah člen 18.
trošarina - trošarinsko dovoljenje - pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov - pogoji za izdajo trošarinskih dokumentov - redno izpolnjevanje davčnih in carinskih obveznosti - ožje povezane osebe
Če prvostopni organ ocenjuje, da tožnik ne zagotavlja vsega, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora carinskega nadzora, bi okoliščine moral pojasniti. Sklicevanje na ožje povezane osebe po ZFPPIPP nima podlage v ZTro, drugi razlogi pa niso navedeni.
ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/4. ZDoh-2 člen 158.
dohodnina - davčna olajšava - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane
Z oziroma na 158. člen ZDavP-2 bi tožnik lahko predložil tudi druga dokazila, ne le odločbe CSD, o tem, da je otrok A.A. v letu izpolnjeval pogoje za pridobitev pravic, ki jih daje ZDVDTP.
pridobitev stavbne pravice - javni poziv za oddajo ponudb za pridobitev stavbne pravice - izločitev ponudbe - izbira najugodnejšega ponudnika - sodno varstvo - upravni spor - akt poslovanja občine
Določba 2. odstavka 4. člena ZUS-1 ne predstavlja posebne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu, pač pa le določa načelo sojenja v primerih izpodbijanja dejanj javne oblasti. V obravnavanem primeru, ko se pri utemeljevanju aktivne legitimacije za vložitev tožbe tožeča stranka sklicuje zgolj na 2. odstavek 4. člena ZUS-1, sodišče ne more ozko slediti ponujeni podlagi, temveč je presojalo legitimacijo v skladu s pogoji, ki so določeni v 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in so glede na sistematiko 4. člena ZUS-1 enaki tudi za izpodbijanje dejanj javne oblasti.
Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da zoper nezakonito izločitev ponudbe tožnika iz izbire in zoper samo izbiro najugodnejšega ponudnika ni ustreznega drugega pravnega varstva, s čimer pojasnjuje pogoj subsidiarnosti, ne utemeljuje pa posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika.
Sodišče je ugotovilo, da akt o izločitev ponudbe in akt o izbiri najugodnejšega ponudnika nista akta izdana v upravni zadevi, v kateri se je odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, niti ni v predmetni zadevi s posebnim predpisom (ZSPDPO) in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin določeno, da se vodi upravni postopek oziroma odloča v upravnem postopku in izda upravno odločbo. To ne izhaja tudi zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari. Navedeni akti so akti poslovanja občine, s katerimi občina razpolaga s svojim premoženjem.
dohodnina - osebni prejemki - prejemki iz delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Po določbah ZDoh so obdavčeni vsi prejemki iz delovnega razmerja (zmanjšani za plačane obveznosti za socialno varnost), razen tistih, ki so iz obdavčitve izrecno izvzeti. Da bi šlo v konkretnem primeru za odškodnino, s katero se delavcem nadomešča (pravno priznano) prikrajšanje in s tem za odškodnino, ki jo je mogoče izvzeti iz obdavčitve, tožeča stranka ni izkazala.
Pravna vprašanja, ki so za odločitev v zadevi relevantna, so v ustaljeni upravnosodni praksi že rešena, rešena so tudi v konkretnem primeru, saj se je to sodišče do njih v celoti opredelilo v sodbi opr. št. U 546/2008 z dne 29. 10. 2008. Ker so posledice izpodbijanega sklepa (ob upoštevanju višine davčnega dolga po ugotovitvenem delu sklepa) za tožnika zanemarljive, je sodišče tožbo na podlagi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 17, 17/1, 17/2, 32, 32/2. ZUP člen 286, 286/1, 293, 293/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 667, 672.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stranski udeleženec
Zgolj z razlogi, ki se nanašajo na pripojitev s.p. k drugemu tožniku, slednji ne more utemeljiti svoje pasivne legitimacije v izvršilnem postopku.
Ker drugi tožnik v tožbi ne zatrjuje, da so bili sporni objekti iz inšpekcijske odločbe del premoženja, ki je s pripojitvijo (prenosom) podjetja prešel nanj, sodišče pa je po določbi 1. odstavka 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, ni mogoč sklep, da je drugi tožnik tudi glede tega premoženja
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice
Relevantne okoliščine in na njihovi podlagi sprejet sklep, da gre za nelegalno gradnjo, so sestavni del obrazložitve in ne izreka. Glede na navedeno in ker odločba o inšpekcijskem ukrepu nima značaja ugotovitvene odločbe, je nepravilno stališče tožnice, da bi moral že izrek vsebovati ugotovitev, da so objekti nelegalne gradnje.
Inšpekcijski zavezanec, torej oseba, zoper katero se vodi inšpekcijski postopek, je v primeru nedovoljenih gradenj primarno investitor, če pride do prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pa njegov novi lastnik.
Po presoji sodišča je zato odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodnih znamk, pri čemer prijavljeni znak nima kakšnega dodatnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko.
Po presoji sodišča je odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodnih znamk, pri čemer prijavljeni znak nima takšnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko. Oblikovni elementi obeh znakov so namreč močno podobni in gre za množico konceptualno enakih elementov; od stiliziranega človeka, ki na enak način ilustrira vsebino obeh znakov, do položaja figure z razširjenimi rokami, ki je postavljena v temnejši krog; gre torej za tako podobno konceptualno rešitev v oblikovnem in vsebinskem smislu, da bi potrošnik z veliko verjetnostjo znaka imel za dve različici in ju pripisal istemu izvoru.
ZPOmK člen 10, 10/5, 33. ZUP člen 164, 164/2, 196/1.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - medoperaterski trg ADSL širokopasovnega dostopa z bitnim tokom - dodaten pogoj pri vzpostavitvi ADSL povezave - investicije v omrežje - načelo sorazmernosti - dokaz z izvedencem
Ugotovljeno dejansko stanje za opredelitev ravnanja tožeče stranke kot nedopustnega je pomanjkljivo v smeri ugotovitve, ali bi tožeča stranka z izvedbo ADSL/PSTN morala izvesti investicije v omrežje in nato oceniti višino investicij glede na strošek končnih uporabnikov, ki priključka ISDN pred izvedbo ADSL niso imeli (končnih uporabnikov s priključkom PSTN). Šele ob tem tehtanju (uporaba načela sorazmernosti), torej ugotavljanju, ali je višina investicij in drugih potrebnih vložkov podjetja v zagotavljanje dostopa do ADSL/PSTN sorazmerna s koristmi potrošnikov (ob upoštevanju tudi njihovih stroškov pri vezavi ADSL/PSTN, ob predpostavki, da je bil potrošnikom omogočen dostop ADSL/ISDN in tehnični zmogljivosti obeh dostopov), bo mogoče ugotoviti ali zatrjevana investicija s strani tožeče stranke izpolnjuje pogoj objektivne ekonomske opravičljivosti.
Razumno in normalno delovanje podjetja, ki nima namena izkrivljati konkurence in je v okviru svobodne gospodarske pobude (inovacije, zmanjševanje stroškov, učinkovitosti podjetja), ni zloraba.
Po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave stranke, izvedence in oglede. Pravilna je torej navedba tožene stranke, ki vlogo APEK v postopku utemeljuje na prvem odstavku 196. člena ZUP kot znanstvenega oziroma strokovnega zavoda in kot takega primernega za izvedenca.
ZDKG člen 2, 2/2, 3, 4, 4/8, 22. ZKZ člen 6, 18. ZD člen 145, 145/1. ZUP člen 126, 143, 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - izločitev parcele - skupnost dedičev
Gre za zahtevek za preveritev pogojev za zaščito kmetije – tudi presoja pogojev glede ene parcele se opravi glede celotne gospodarske enote, ki predstavlja zaščiteno kmetijo.