sprejem v slovensko državljanstvo - slovensko poreklo - sorodstveno razmerje - prababica - prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti
Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca. Pri tem pa ne vštejemo rojstvo sorodnika, od katerega začnemo šteti. Prababica je torej do tožnica prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti.
Kadar se z upravno odločbo nekomu nalaga obveznost, mora biti v izreku te odločbe navedeno tudi, zoper koga lahko upravičenec zahteva njeno izvršitev. Ker prvostopna odločba te odločitve nima, je ni mogoče izvršiti, saj v njej ni odločeno, zoper katero osebo naj stranka vloži izvršilni predlog in kdo je zavezanec za plačilo obveznosti, ki je bila ugotovljena z odločbo. Ta pomanjkljivost je ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Nanj bi bila dolžna paziti tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 35. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in odpravilo odločbo tožene stranke.
Ker je tožena stranka presojala obstoj subjektivne in objektivne ogroženosti tožnikov v smislu določb EKČP v izvorni državi in ugotovila, da varnost tožnikov ne bi bila ogrožena, saj je bilo zdravljenje prve tožnice končano pred petimi leti, za nadomestilo hormonov, ki jih bo morala jemati doživljenjsko, pa je v domačem kraju možno dobiti zdravila z istovrstnimi učinkovinami, ni pogojev za priznanje azila iz humanitarnih razlogov.
ZUP člen 260, 260/1. ZDoh člen 70. ZUS člen 59, 59/1.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Za dovolitev obnove postopka mora biti med drugimi pogoji izpolnjen tudi pogoj, da je za obnovo podan eden od v 260. členu ZUP taksativno predpisanih pogojev. Dejstvo, da je tožnik v letu 2001 izvedel za zanj ugodnejše zakonsko določilo ZDoh, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Napačna uporaba materialnega prava pa ni razlog za obnovo postopka.
Ker je tožena stranka v upravnem sporu uspela le deloma, to je v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS glede zamudnih obresti, v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP, sama trpi svoje stroške postopka.
ZSZ člen 53, 53/1. ZRPPN člen 20, 20/3, 26, 26/2, 26/3.
odprava odločbe o razlastitvi - pristojnost upravnega sodišča - premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine
Pritožbene navedbe, da je prejšnji lastnik prejel odškodnino oziroma, da ima sporno nepremičnino v lasti in posesti, niso relevantne, saj te okoliščine med pogoji za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi v ZRPPN niso omenjene, temveč se premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine, v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZRPPN, obravnavajo pred pristojnim rednim sodiščem.
Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije delno razveljavilo 3. odstavka 23. člena ZUS, se tudi v sporih o zakonitosti posamičnega akta, o stroških postopka odloča po določbah Zakona o pravdnem postopku. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavanem upravnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno, delna razveljavitev ZUS pa je začela učinkovati dne 29.4.2006, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS spremenilo izpodbijani sklep tako, da je tožeči stranki priznalo stroške postopka, ki jih mora tožeči stranki plačati tožena stranka.
Kadar je podan kateri izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil in je iz prošnje očitno, da ni utemeljen, se taka prošnja zavrne v pospešenem azilnem postopku.
Glede na ugotovljeno višino rednih mesečnih prejemkov tožnika in njegove žene, je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da bo tožnik zmogel plačati sodno takso za tožbo. S plačilom taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oz. njegova družina.
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, da je prvostopni organ tožeči stranki brez pravne podlage z odločbo z dne 30.10.1999 ponovno odmeril komunalno takso za prvih deset mesecev v letu 1999, zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS). Javni razpis glede na drugi odstavek 1. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZUS ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
invalidnost - sprememba v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti - ponovno izvedensko mnenje
V 186. členu ZPIZ je glede stanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti dopuščena možnost nastanka sprememb, ki pogojujejo prenehanje ali spremembo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je tožena stranka, ob upoštevanju tožničine relativne mladosti in dalj časa trajajočega zdravljenja, imela podlago za določitev ponovnega izvedenskega mnenja o tožničini invalidnosti s presledkom leta in pol po podaji mnenja invalidske komisije II. stopnje.
ZSDU člen 10, 16, 20, 23, 24, 25, 36, 53.ZDSS-1 člen 45, 52.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev
V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija.
Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji.
Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen.
Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev.
Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti volilnih organov. Če predčasnega glasovanja ni bilo, zaradi tega volitve, izvedene na dan glasovanja, niso nezakonite ali nepravilne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2.11.2004, iz uradnega zaznamka na tožbi pa je razvidno, da je bila tožba vložena neposredno na sodišču 10.12.2004, to je po poteku 30. dnevnega roka. Odpovedni rok 30 dni, ki je po mnenju tožene stranke pripadal tožniku, je bil določen v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je tožnik zanj izvedel že z vročitvijo odpovedi. Zato bi moral zahtevati ugotovitev nezakonitosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30. dneh od takrat, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se rok ne podaljša za 8 dni, ne glede na to, da je tožnik poizkušal s postopkom po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena urediti sporni problem). Ker gre v primeru 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR za prekluzivni rok, sodišče naj pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja sodnega postopka. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po poteku 30 dnevnega roka, tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor se šteje tudi določitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - učitelj
ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v 88. členu ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, oziroma delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da delodajalec te izbire ne bi smel opraviti na podlagi v naprej določenih kriterijev, saj to ni izrecno prepovedano. Ravno z uporabo v naprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se bo lahko delodajalec v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu uspešno branil pred očitkom šikane in diskriminacije.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.
Ni podana življenjska skupnost med moškim in žensko, če nista imela skupnega prebivališča, če nista živela v skupnem gospodinjstvu, če med njima ni bilo ekonomske skupnosti in če med njima ni bilo notranjega čustvenega razmerja. Zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine v smislu 77. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami) v zvezi z 12. in 13. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo).
Izpolnitev pogojev za revizijo po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).