pravice obrambe - dokazovanje - izvedba dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj trditev na ravni hipoteze ne more biti podlaga za odreditev izvedenca in s tem tudi ne za sklepanje, da je bila z zavrnitvijo tega dokaza kršena obsojenkina pravica do izvajanja dokazov v njeno korist.
sprejem v slovensko državljanstvo - slovensko poreklo - sorodstveno razmerje - prababica - prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti
Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca. Pri tem pa ne vštejemo rojstvo sorodnika, od katerega začnemo šteti. Prababica je torej do tožnica prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti.
Ker je tožena stranka presojala obstoj subjektivne in objektivne ogroženosti tožnikov v smislu določb EKČP v izvorni državi in ugotovila, da varnost tožnikov ne bi bila ogrožena, saj je bilo zdravljenje prve tožnice končano pred petimi leti, za nadomestilo hormonov, ki jih bo morala jemati doživljenjsko, pa je v domačem kraju možno dobiti zdravila z istovrstnimi učinkovinami, ni pogojev za priznanje azila iz humanitarnih razlogov.
ZUP člen 260, 260/1. ZDoh člen 70. ZUS člen 59, 59/1.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Za dovolitev obnove postopka mora biti med drugimi pogoji izpolnjen tudi pogoj, da je za obnovo podan eden od v 260. členu ZUP taksativno predpisanih pogojev. Dejstvo, da je tožnik v letu 2001 izvedel za zanj ugodnejše zakonsko določilo ZDoh, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Napačna uporaba materialnega prava pa ni razlog za obnovo postopka.
Ker je tožena stranka v upravnem sporu uspela le deloma, to je v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS glede zamudnih obresti, v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP, sama trpi svoje stroške postopka.
ZSZ člen 53, 53/1. ZRPPN člen 20, 20/3, 26, 26/2, 26/3.
odprava odločbe o razlastitvi - pristojnost upravnega sodišča - premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine
Pritožbene navedbe, da je prejšnji lastnik prejel odškodnino oziroma, da ima sporno nepremičnino v lasti in posesti, niso relevantne, saj te okoliščine med pogoji za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi v ZRPPN niso omenjene, temveč se premoženjska razmerja med razlastitvenim upravičencem in lastnikom nepremičnine, v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZRPPN, obravnavajo pred pristojnim rednim sodiščem.
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, da je prvostopni organ tožeči stranki brez pravne podlage z odločbo z dne 30.10.1999 ponovno odmeril komunalno takso za prvih deset mesecev v letu 1999, zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS). Javni razpis glede na drugi odstavek 1. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZUS ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Glede na ugotovljeno višino rednih mesečnih prejemkov tožnika in njegove žene, je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da bo tožnik zmogel plačati sodno takso za tožbo. S plačilom taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oz. njegova družina.
Kadar je podan kateri izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil in je iz prošnje očitno, da ni utemeljen, se taka prošnja zavrne v pospešenem azilnem postopku.
Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije delno razveljavilo 3. odstavka 23. člena ZUS, se tudi v sporih o zakonitosti posamičnega akta, o stroških postopka odloča po določbah Zakona o pravdnem postopku. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavanem upravnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno, delna razveljavitev ZUS pa je začela učinkovati dne 29.4.2006, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS spremenilo izpodbijani sklep tako, da je tožeči stranki priznalo stroške postopka, ki jih mora tožeči stranki plačati tožena stranka.
razveljavitev prvostopne sodbe - poprava nepravilnosti po sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Če sodišče prve stopnje po prvi razveljavitvi tega ne stori, to ne sme iti v škodo strank, ampak mora dokazni postopek dopolniti sodišče druge stopnje. Ne gre za izvedbo celotnega dokaznega postopka, če bistvene okoliščine glede razlogov za razporeditev delavca izhajajo iz že predloženih listin: organizacijske spremembe in razlogi, navedeni v sklepu o razporeditvi. Vprašanje učinkovanja sklepa o razporeditvi pa je predvsem pravno vprašanja, o katerem prva stopnja ima obrazložitev.
slovenska vojska - razporejanje na drugo formacijsko dolžnost - količnik za določitev osnovne plače
V primeru razporeditve na drugo dolžnost gre v skladu s pogodbo o zaposlitvi delavcu plača na podlagi količnika in dodatkov, ki so določeni v formaciji ali z drugimi predpisi za dolžnost, na katero je razporejen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - drugo ustrezno delo - ponudba dela pri drugem delodajalcu
Delodajalec lahko delavcu ponudi zaposlitev v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR le v svojem imenu in ne tudi v imenu druge pravne osebe. V tej smeri bi bil možen tudi drugačen dogovor med toženo stranko in njeno pogodbeno partnerico, vendar očitno takega dogovora ni bilo, tožena stranka sama pa (kot izhaja iz odpovedi z dne 2.10.2003), ki je sicer preverila stanje, ni imela možnosti, da bi s tožnico sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, kot to predvideva citirana zakonska določba. Tožena stranka je torej v skladu z zakonsko zahtevo preverila možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi ali drugimi pogoji in s tem zadostila zahtevi, ki povečuje možnosti delavke, da bi kljub spremenjenim poslovnim razlogom zadržala zaposlitev pri svojem delodajalcu. Zato nima prav tožnica, ko navaja, da bi ji morala tožena stranka ponuditi podpis pogodbe o zaposlitvi pri drugi pravni osebi (svoji pogodbeni partnerici).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.ZPP člen 318, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, predvsem po 3. in 4. točki prvega odstavka navedenega člena, če iz tožbi priloženih listin ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s tožbi priloženimi listinami.
Sporazum med SFRJ in ZR Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25.
starostna pokojnina - vštevanje zavarovalne dobe v tuji državi
Iz določbe 25. člena Sporazuma med SFRJ in ZR Nemčijo (Uradni list SFRJ, št. 6/69) izhaja, da se obdobja do enega leta zavarovanja v eni od držav ne upošteva v zavarovanje države, kjer je bilo to obdobje izkazano, temveč mora takšno obdobje prevzeti zavarovanje druge države - podpisnice sporazuma. Pogoj za to je, da zavarovanec sploh pridobi pravico do pokojnine po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Ta pogoj je bil v tej zadevi po sporočilu nemškega nosilca zavarovanja (ki ga tožnik ne izpodbija) izpolnjen šele dne 1.11.1996. Glede na to po pravilnem tolmačenju sodišč prve in druge stopnje ni podlage, da se tožniku prizna pravica pred tem datumom.
Revizija je bila vložena po zakonskem roku. Kot revizije namreč ni mogoče šteti tožnikove prve vloge po pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje, ki jo je poslal priporočeno po pošti dne 3.2.2004 in jo je sodišče druge stopnje prejelo dne 9.2.2004. Ta vloga je nerazumljiva, saj je napisana v albanskem jeziku in je kljub pozivu sodišča prve stopnje v sklepu z dne 2.3.2004 tožnik ni prevedel v slovenski jezik. Ni mogoče upoštevati določbe 17. člena ZDSS, po kateri sodišče v primeru nerazumne, očitno napačne ali pomanjkljive vloge, to najprej vrne v popravek vložniku in mu določi rok, do katerega jo mora znova vložiti, če gre za vlogo, vezano na rok, ki se sodišču vrne brez popravkov oziroma dopolnitve, pa vložnika, ki je fizična oseba in ki ga ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik, povabi in mu pomaga vlogo popraviti oziroma dopolniti. Pomoč sodišča pri popravi oziroma dopolnitvi se namreč ne nanaša na prevod vloge, za katero se, ker jo vložnik po pozivu sodišča ne prevede v slovenski jezik, niti ne ve, kaj predstavlja, prav zato pa tudi ni mogoče ugotoviti, ali je sploh vezana na nek rok.