Pravilnik o študiji požarne varnosti člen 13, 13/1-2.
požarna varnost - predčasni odvzem pooblastila za izdelavo študije požarne varnosti
Pred izdajo odločbe o predčasnem odvzemu pooblastila za izdelovalca študij požarne varnosti mora biti pooblaščeni izdelovalec študij obveščen o ugotovljenih nepravilnostih.
obnova postopka - stranski udeleženec - objektivni rok za obnovo postopka
Neutemeljen je pritožbeni ugovor tožnikov, da bi zanju moral veljati subjektivni rok enega meseca za vložitev predloga za obnovo postopka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP. Tožnika sta sicer vložila predlog za obnovo postopka znotraj enomesečnega subjektivnega roka, vendar je pred tem že potekel objektivni rok iz četrtega odstavka 263. člena ZUP, ki teče od dneva vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v prvotnem postopku in ne od vročitve odločbe stranskim udeležencem.
Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor - pogoji za pripor - načelo sorazmernosti
S tem ko je sodišče ugotovilo, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, je presodilo tudi, da z milejšim omejevalnim ukrepom tega namena ni moč doseči.
škoda zaradi izgube avtomobila - zaseg vozila - nastanek škode - pravica do povračila škode
Ker je policija avtomobil zasegla, ima tožnik (če je njegov lastnik) vse možnosti, da zahteva njegovo vrnitev. Ker je tako le od njega odvisno, ali mu bo avtomobil vrnjen, je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da škoda zaradi izgube avtomobila ni nastala.
ZMZPP člen 95, 95/1, 111. BGB1 paragraf 704, 708, 709, 322.ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - nemško pravo - pomen potrdila o pravnomočnosti - začasna izvršljivost odločbe - kolizijska pravila
Ker predlagatelj ni dokazal pravnomočnosti tuje sodne odločbe, katere priznanje zahteva, je predlog neutemeljen že zaradi pomanjkanja te predpostavke. O drugih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, in pri reševanju katerih naj ne bi spoštovalo predlagateljeve pravice do izjave, se zato pritožbeno sodišču ni bilo treba opredeljevati.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato kot pravilno sprejeto na drugi stopnji.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - tek zastaranja po pretrganju
Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek ne more zastarati - neodvisno od izida kazenskega postopka, ki je v času, ko nastopi pretrganje zastaranja po določbi drugega odstavka 377. člena ZOR, vselej še neznan. Izid kazenskega postopka pa je odločilen za presojo teka zastaranja po pretrganju.
Razpravno načelo (7. člen ZPP) pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, ne pa tudi, da sme upoštevati samo dejstva, ki so v korist stranke, ki jih je navedla, drugih dejstev, ki jih je sicer navedla, a so v korist nasprotne stranke, pa ne. Povsem brez pomena je, katera stranka je določeno pravno pomembno dejstvo navedla. Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec (v odgovoru na tožbo ali kasneje).
ZUS člen 77, 77/2, 77/3.ZGO-1 člen 238, 238/2. ZKZ-1 člen 11, 12, 13, 14.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - ustavitev postopka
Ob izrecni zakonski določbi, da se postopki, ki se nanašajo na odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo, je odločba tožene stranke nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča
Ne da bi se bilo mogoče v tem postopku za delegacijo spuščati v vprašanje utemeljenosti njihovih predlogov, je treba prepletenost številnih zadržkov subjektivne narave pri sodnikih istega sodišča v razmerju do obeh pravdnih strank presojati tudi z vidika njihovega zunanjega učinkovanja v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Sojenje mora namreč (tudi) izgledati pravično in ni dovolj, če tako zgolj je.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na zakonsko določene pogoje. Zatrjevane škodljive posledice (rušitev objekta in vprašljiva ponovna izgradnja prav takega objekta), ob tehtanju javnega interesa, ko gre za ukrep gradbenega inšpektorja zaradi nelegalne gradnje, ne predstavljajo težko popravljive škode. Prav težko popravljiva škoda pa je eden izmed kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odrede (1. odstavek 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS).
enotno dovoljenje za gradnjo - zavarovanje dokazov - ZUP
Posebno zavarovanje dokazov po 1. odstavku 204. člena ZUP ni potrebno, če so bili le-ti bodisi že izvedeni ali se bodo na podlagi zahtev iz Uredbe o lokacijskem načrtu, ki so kot pogoj navedene v enotnem dovoljenju, izvedli v času gradnje ali v času obratovanja avtoceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09365
ZPPSL člen 1, 1/3, 182, 182/1.ZOR člen 46, 50, 1004.ZPP člen 205.
družba z omejen odgovornostjo - redna likvidacija družbe - pravne posledice uvedbe redne likvidacije - prekinitev postopka - poroštvo - bodoča terjatev
Določba prvega odstavka 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi tretjega odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za sodne ali prisilne likvidacije, ne velja pa za redne ali prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Redno likvidacijo družbe z omejeno odgovornostjo, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Dejanska in pravna podlaga za odločitev v tej zadevi sta poroštveni izjavi vsakega od tožencev z dne 30.9.1994. Povezava teh izjav z dogovorom o zavarovanju terjatev zato ni pravno pomembna. Obe poroštveni izjavi sta bili jasni in s sklicevanjem na obveznost kupca iz (bodoče) kupne pogodbe dovolj določeni (46. in 50. člen ZOR). Razlogi pritožbenega sodišča o možnosti zavarovanja bodoče terjatve so skladni s pravno teorijo in sodno prakso. Zato dejstvo, da naj bi bila kupna pogodba sklenjena nekaj dni po zapisu poroštvenih izjav, ni pomembno.
Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča te ali one stranke ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke - s pravilno navedbo imena in/ali prebivališča stranke.
Že zaradi narave sodnega odločanja, v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije.
dokazovanje - opredeljenost dokaznega predloga - predložitev listine s strani nasprotne stranke
Sam predmet najema je premalo za identifikacijo listine, ki predstavlja najemno pogodbo. Toliko kot predmet (in datum sklenitve, česar tožeča stranka tudi ni navedla) identificirata najemno pogodbo stranki. Če tožeča stranka ne navede, s kom in kdaj naj bi bila pogodba sploh sklenjena, potem tudi sklep ob predložitvi take (ne dovolj opredeljene) listine ne bi imel smisla. Od stranke namreč ni mogoče zahtevati, naj predloži listino, če se obenem ne pove, katero konkretno listino mora predložiti.
Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi se mora opredeljevati zlasti do tistih pravnih vprašanj in revizijskih argumentov, ki so z vidika te funkcije odločilni. Natančno in poglobljeno ukvarjanje z nesmiselnimi, nerazumnimi ter že na prvi pogled neutemeljenimi revizijskimi stališči, s katerimi revident nima nikakršnih možnosti za uspeh, bi to (tudi z Ustavo RS določeno) funkcijo vrhovnega sodišča razvrednotilo in oslabilo. Zato je dovolj, da se v takih primerih revidentu, ki je lahko le odvetnik (3. odstavek 86. člen a ZPP), torej pravno izobražena oseba, pove zgolj to, da so njegovi argumenti tako očitno neutemeljeni, da ne zahtevajo natančnejšega in obrazloženega odgovora, oziroma, da razčlenjena obravnava njegovih argumentov ob univerzalizaciji te dolžnosti ne bi bila mogoča brez ogrožanja temeljne funkcije vrhovnega sodišča.
pravice obrambe - dokazovanje - izvedba dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj trditev na ravni hipoteze ne more biti podlaga za odreditev izvedenca in s tem tudi ne za sklepanje, da je bila z zavrnitvijo tega dokaza kršena obsojenkina pravica do izvajanja dokazov v njeno korist.