KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23531
ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 364, 364/9, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 143, 143/4.
sodba - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano - zakonski znaki kaznivega dejanja - obrazložitev sodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - protipraven odvzem prostosti - grozovit način
Sodišče izreče oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP, če dejanje, kot je opisano v obtožnem aktu, po zakonu ni kaznivo dejanje, ker že iz opisa ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja oziroma ker že iz opisa dejanja izhajajo okoliščine, ki izključujejo protipravnost.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1. ZUS člen 77, 77/2-3, 60, 60/1-3.
obnova postopka - priznan položaj stranskega udeleženca pred dokončnostjo odločbe - rok za pritožbo
Ker je bil tožeči stranki na njeno zahtevo priznan položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku in ji je bila pred dokončnostjo vročena odločba ter tedaj, ko je vložila predlog za obnovo postopka, pritožbeni rok iz 1. odstavka 235. člena ZUP zanjo še ni potekel, bi moral upravni organ njeno vlogo obravnavati kot pritožbo in z njo ravnati po določbah ZUP, ki veljajo za ravnanje s pritožbo in ne po določbah, ki veljajo za obnovo postopka.
ZGim člen 28.ZUP člen 3, 3/3, 210, 214, 214/1, 254, 254/2. ZUS člen 18, 18/3,25, 25/1-2, 72, 73.
zavrnitev sprejema v program gimnazije - obrazložitev odločbe - aktivna in pasivna legitimacija strank
Odločba upravnega organa mora imeti vse sestavine iz 210. člena ZUP, v obrazložitvi pa morajo biti vsebovane sestavine iz 214. člena ZUP. Če odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je to bistvena kršitev postopka, zaradi katere je treba tako odločbo odpraviti.
stroški postopka - spor o zakonitosti upravnega akta - odločba ustavnega sodišča - uporaba določb ZPP
Glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču in upoštevanju, da je Ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo na kateri temelji sklep o stroških, je Vrhovno sodišče sklep razveljavilo, kar pomeni, da bo moralo Upravno sodišče o stroških še enkrat odločiti.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - delno pravnomočna sodba - združitev in izločitev postopka - konkurenca načel o sojenju v razumnem roku in enotnosti postopka - zaslišanje priče - dokazna vrednost - izvedeniško mnenje - zaslišanje forenzičnega strokovnjaka - načelo neposrednosti - nedovoljen dokaz - posebne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij - prisluškovanje - mobilni telefoni - snemanje SMS - hišna preiskava - nezakonit dokaz - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izzvana kriminalna dejavnost - nadaljevano kaznivo dejanje - dokazovanje - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP)
V primeru, ko teče enotesn postopek zoper več obdolžencev (subjektivna zveznost) zaradi več različnih kaznivih dejanj (objektivna zveznost) in je kazenski postopek pravnomočno končan le zoper nekatere od obdolžencev, od katerih so nekateri vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, zoper druge pa je bila sodba razveljavljena in vrnjena v novo sojenje, lahko pride pravilo, da je treba z eno sodno odločbo odločiti o zadevi v celoti in je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem postopku glede vseh obdolžencev in vseh kaznivih dejanj, v konflikt z načelom o sojenju v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja.
Okoliščina, da je bila priča pred zaslišanjem seznanjena z vsebino kakšnega dokaza, sama po sebi ne izključuje zaslišanja te priče in zato njena izpovedba ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, utegne pa ta okoliščina vplivati na oceno verodostojnosti priče.
Zakonitost prestrežene komunikacije se presoja po tem, ali je bila odredba za nadzor telekomunikacij zakonita in ali je bila izvršitev odredbe v skladu z odredbo. Zakonitost delovanja tehničnega sredstva za prenos telekomunikacij na zakonitost odredbe in njene izvedbe ne vpliva. Komunikacije z mobilnim telefonom so telekomunikacije v smislu 1. točke 1. odstavka 150. člena ZKP in je nadzor mobilnega telefona s prisluškovanjem in snemanjem ukrep, ki obsega tudi snemanje SMS.
Dokazna vrednost strokovnih mnenj se presoja po določbah 1. odstavka 18. člena ZKP, ne pa po določbah, ki urejajo izvedenska mnenja.
Za obstoj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ni odločilna koncentracija psihogenih substanc v mamilu oziroma razmerje dovoljenih in prepovedanih snovi v zmesi.
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona, četudi se po zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev; prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona pa nastopi le takrat, če (absolutno) zastaranje ni nastopilo pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe.
ZKP člen 18, 18/1, 340, 340/1-1, 364, 364/7, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
dokazovanje - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni standard - pravice obrambe - zaslišanje priče - branje izpovedbe priče - soočenje
Procesno dejanje soočenja obdolženca in priče predstavlja posebno obliko zaslišanja priče.
ZKP člen 161, 161/2, 214, 214/2, 218, 218/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva državnega tožilca za pojasnila policije - kršitev kazenskega zakona - izpodbijanje odločbe o kazni
Sum uničenja dokazov izraža bistvo in izjemnost osebne preiskave kot klasičnega dejanja za zavarovanje dokazov. Za osebno preiskavo brez odredbe sodišča zato ne zadošča zgolj verjetnost, da se bo pri preiskovani osebi našel predmet, pomemben za kazenski postopek, temveč morajo okoliščine primera utemeljevati nevarnost, da bo tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali mu je vzela prostost, take predmete odvrgel, skril ali uničil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23451
KZ člen 47, 111, 183, 183/2, 184, 184/1, 184/2.ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 371/1-11, 385, 420, 420/2.
spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - storilec - pojem druge osebe po členu 184/2 ZKP - starost oškodovanca - polnoletnost oškodovanca - stek kaznivih dejanj - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - načelo in dubio pro reo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - prepoved reformatio in peus
Praviloma bo razmerje med storilcem, ki ima eno od predpisanih posebnih lastnosti in osebo, staro nad 14 oziroma 15 let, učinkovalo do 18 leta njene starosti, le izjemoma pa tudi po doseženi polnoletnosti. Obsojenec je izvrševal posamezna dejanja v škodo oškodovanke, ki še ni bila stara 14 let, z njimi pa nadaljeval tudi po njenem 14. letu starosti in celo po polnoletnosti. Šlo je za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je pojavljala v zelo kratkih časovnih obdobjih, ob izkoriščanju iste priložnosti in ob enakem enotnem naklepu, zato je podana podlaga za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Načelo kazenskega procesa, da je treba v dvomu odločiti v korist obtoženca (in dubio pro reo) je pomembno načelo, vendar ne pomeni regulatorja presoje dokazov, temveč se uporabi šele, ko je dokazna presoja sprejeta. Načelo in dubio pro reo zato ni kršeno že takrat, če bi pri sodniku oziroma sodišču po obtoženčevem mnenju moral nastati dvom, ampak le v primeru, če kljub dejansko obstoječemu dvomu sodišče izreče obsodilno sodbo.
ZAzil člen 34, 35, 35/1, 35/2. ZUS člen 72, 72/2, 74.
pospešeni ali redni azilni postopek - zaslišanje prosilca
Ker je tožena stranka na zaslišanju tožnika le razčiščevala tožnikove navedbe v njegovi prošnji za azil, s tem še ni začela izvajati rednega ugotovitvenega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost
Vložnik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pred pravnomočnostjo oprostilne sodbe oziroma pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, kar ni dovoljeno, nedovoljenega pravnega sredstva pa ni mogoče meritorno obravnavati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09365
ZPPSL člen 1, 1/3, 182, 182/1.ZOR člen 46, 50, 1004.ZPP člen 205.
družba z omejen odgovornostjo - redna likvidacija družbe - pravne posledice uvedbe redne likvidacije - prekinitev postopka - poroštvo - bodoča terjatev
Določba prvega odstavka 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi tretjega odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za sodne ali prisilne likvidacije, ne velja pa za redne ali prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Redno likvidacijo družbe z omejeno odgovornostjo, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Dejanska in pravna podlaga za odločitev v tej zadevi sta poroštveni izjavi vsakega od tožencev z dne 30.9.1994. Povezava teh izjav z dogovorom o zavarovanju terjatev zato ni pravno pomembna. Obe poroštveni izjavi sta bili jasni in s sklicevanjem na obveznost kupca iz (bodoče) kupne pogodbe dovolj določeni (46. in 50. člen ZOR). Razlogi pritožbenega sodišča o možnosti zavarovanja bodoče terjatve so skladni s pravno teorijo in sodno prakso. Zato dejstvo, da naj bi bila kupna pogodba sklenjena nekaj dni po zapisu poroštvenih izjav, ni pomembno.
Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča te ali one stranke ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke - s pravilno navedbo imena in/ali prebivališča stranke.
Že zaradi narave sodnega odločanja, v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije.
dokazovanje - opredeljenost dokaznega predloga - predložitev listine s strani nasprotne stranke
Sam predmet najema je premalo za identifikacijo listine, ki predstavlja najemno pogodbo. Toliko kot predmet (in datum sklenitve, česar tožeča stranka tudi ni navedla) identificirata najemno pogodbo stranki. Če tožeča stranka ne navede, s kom in kdaj naj bi bila pogodba sploh sklenjena, potem tudi sklep ob predložitvi take (ne dovolj opredeljene) listine ne bi imel smisla. Od stranke namreč ni mogoče zahtevati, naj predloži listino, če se obenem ne pove, katero konkretno listino mora predložiti.
Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi se mora opredeljevati zlasti do tistih pravnih vprašanj in revizijskih argumentov, ki so z vidika te funkcije odločilni. Natančno in poglobljeno ukvarjanje z nesmiselnimi, nerazumnimi ter že na prvi pogled neutemeljenimi revizijskimi stališči, s katerimi revident nima nikakršnih možnosti za uspeh, bi to (tudi z Ustavo RS določeno) funkcijo vrhovnega sodišča razvrednotilo in oslabilo. Zato je dovolj, da se v takih primerih revidentu, ki je lahko le odvetnik (3. odstavek 86. člen a ZPP), torej pravno izobražena oseba, pove zgolj to, da so njegovi argumenti tako očitno neutemeljeni, da ne zahtevajo natančnejšega in obrazloženega odgovora, oziroma, da razčlenjena obravnava njegovih argumentov ob univerzalizaciji te dolžnosti ne bi bila mogoča brez ogrožanja temeljne funkcije vrhovnega sodišča.
ZUS člen 77, 77/2, 77/3.ZGO-1 člen 238, 238/2. ZKZ-1 člen 11, 12, 13, 14.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - ustavitev postopka
Ob izrecni zakonski določbi, da se postopki, ki se nanašajo na odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo, je odločba tožene stranke nezakonita.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča
Ne da bi se bilo mogoče v tem postopku za delegacijo spuščati v vprašanje utemeljenosti njihovih predlogov, je treba prepletenost številnih zadržkov subjektivne narave pri sodnikih istega sodišča v razmerju do obeh pravdnih strank presojati tudi z vidika njihovega zunanjega učinkovanja v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Sojenje mora namreč (tudi) izgledati pravično in ni dovolj, če tako zgolj je.