brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh - kršitev ustavnih pravic
Presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, je vsebinski pogoj, ki ga 4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP določa med pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne gre za kršitev ustavne pravice, če je bila odločitev tožene stranke izdana v skladu z navedeno določbo ZBPP.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
odgovornost Odvetniške zbornice - vpis v imenik odvetniških kandidatov - prekoračitev roka - krivdna odgovornost
Relativno manjša (osem mesečna) prekoračitev roka za vpis v imenik odvetniških kandidatov ob izostanku drugih okoliščin (še) ne predstavlja krivdnega ravnanja Odvetniške zbornice in s tem njene odškodninske odgovornosti.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - privedba - pripor - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - predlagani priporni razlogi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost
Sodišče bo odredilo privedbo, če se obdolženec izmika (v redu povabljen ne pride na sodišče, pa svojega izostanka ne opraviči, se izmika vročitvi vabila), takšnih dejanskih okoliščin pa ne gre enačiti s skrivanjem oziroma nevarnostjo bega, kar predstavlja razlog za odreditev pripora iz pripornega razloga begosumnosti, ko gre za aktivno ravnanje obdolženca, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da se namerava izogniti kazenskemu postopku.
Če preiskovalni sodnik odredi pripor iz vseh predlaganih pripornih razlogov (čeprav očitno zaradi spregleda pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti naknadno), z izdajo prvega sklepa o odreditvi pripora ni izčrpan predlog državnega tožilca oziroma je ob nadaljnjem odločanju o odreditvi pripora še iz drugega pripornega razloga tak predlog državnega tožilca podan.
Argumenti pritožbenega sodišča so zadostni, tudi če so navedeni v bolj zgoščeni obliki. Dovolj je, da je iz njih mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni.
ZZKat člen 5, 13, 26. ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 73.
parcelacija - položaj stranke v postopku
Glede na to, da tožnik ni lastnik zemljišč, ki mejijo na zemljišča, katerih meja se je v obravnavanem mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljala, niti ni izkazal, da bi na teh zemljiščih imel kakšne druge veljavne pravice, ki bi ga opravičevale do udeležbe v postopku, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča oba upravna organa pravilno odločila, da v tem postopku tožnik ne more imeti položaja stranke.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nedenarni zahtevek - pravno mnenje - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije, se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta
ZOR člen 178, 178/2, 200, 203.ZPP člen 41, 128, 128/5, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje avtomobila in motorista - obojestranska krivda - stopnja krivde - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - revizije zoper sklep o pravdnih stroških - pravno mnenje - zavrženje revizije
Čeprav je avtomobil sicer nevarnejši od motornega kolesa, pa večji nevarnostni potenciali avtomobila v konkretnem primeru niso bili odločilni dejavnik škode. Do nesreče ni prišlo zaradi velike in težko obvladljive hitrosti ter mase in posledično vztrajnosti toženčevega vozila (kar so lastnosti, zaradi katerih je avtomobil na splošno nevarnejši od motornega kolesa).
pritožba - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravica do odškodnine - pravno priznana škoda - neznatna škoda
Protispisnost obstaja le, ko sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Pravična denarna odškodnina je zadoščenje za porušeno duševno ravnovesje, ne pa zadostitev želji po pridobitvi premoženjske koristi (ali morda celo kaznovanje zatrjevanega povzročitelja škode). Neznatne škode zato niso pravno priznane in niso podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
ZDavP člen 22, 27, 28, 29.ZUP člen 274, 275, 276. ZDDPO člen 12.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Po 22. členu ZDavP v zvezi z 275. členom ZUP lahko izredno pravno sredstvo odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga napačne uporabe materialnega prava predlaga stranka. Obveznosti plačila davka od dohodkov iz dejavnosti ni mogoče presojati po določbah ZGD, ZTLR in ZOR, temveč po ZDoh v povezavi z ZDDPO in ZDavP.
ZRud člen 3, 3/1-13.ZVO člen 17, 17/1, 111.ZPP člen 181.ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4-2, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 20, 20/1.ZVRS člen 7, 7/2.ZDen člen 27.SPZ člen 37, 37/1, 92.
stvarna legitimacija Republike Slovenije (RS) - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - upravljanje nepremičnega premoženja države - mineralne surovine - lastninska pravica države - varstvo lastninske pravice - stvarnopravni zahtevek - ugotovitvena tožba - pravni interes
Lastninska pravica je absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica, toda v mejah, ki jih določa pravni red posamezne družbe. Ne opredeljujejo je le pozitivna ravnanja (priznavanje upravičenj lastniku), temveč tudi zahteva po negativnem ravnanju enega ali več subjektov, odvisno od narave pravice. Med temi zavezami je najpomembnejša ta, da nihče ne sme posegati v upravičenja, ki jih pravo prizna posamezniku, nosilcu pravice.
Čeprav je država za gospodarjenje z delom svojega nepremičnega premoženja pooblastila Sklad, ji ni mogoče odrekati upravičenja, da, zlasti spričo dejstva, da Sklad za prenos ni poskrbel (drugi odstavek 16. člena ZSKZ), zahteva obstoj spornega stvarnopravnega razmerja, in tako imenovane zasledovalne pravice, ki je usmerjena na vrnitev odvzete stvari.
ZOR člen 174, 177/1, 177/2, 178/4.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost za nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - imetnik vozila - sopotnik - objektivna odgovornost imetnika vozila - oprostitev odgovornosti - neznani voznik - oljni madež - višja sila - dejanje tretjega, ki ga ni mogoče pričakovati - preprečljivost nesreče - skrbnost - dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Oljni madeži na cesti niso nepričakovan pojav, ker se na naših cestah pogosto pojavljajo, kar pomeni tudi, da ravnanje tretjih oseb, ki jih na ta ali oni način pustijo na cesti, ni nepričakovano. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da je izhodišče za presojo pričakljivosti in preprečljivosti objektivno in abstraktno. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka. Temu merilu je ustrezna presoja pritožbenega sodišča, da bi skrben voznik moral zaznati oljni oziroma naftni madež, ki se je raztezal po cesti vsaj 200 m, po nekaterih podatkih pa 500 m pred mestom trčenja, in temu prilagoditi način svoje vožnje.
ZAzil člen 16, 16/4. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 3.
azil - plačilo stroškov zastopanje v azilnem postopku
ZAzil ne ureja ustavne pritožbe, ki je kot poseben institut za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču. To pa pomeni, da o stroških, ki so nastali udeležencem v postopku pred Ustavnim sodiščem, to pa je tudi vložitev ustavne pritožbe, Ustavno sodišče RS odloča v skladu z določbami ZUstS.
obnova postopka - priznan položaj stranskega udeleženca
Stranka, ki ni sodelovala v upravnem postopku, pa ji je bila na njeno zahtevo z odločbo priznana pravica do sodelovanja (stranski udeleženec), v upravnem postopku ni mogla navajati nobenih dejstev in ne predlagati dokazov. Zato zanjo dejstva in dokazi, ki jih je predlagala v predlogu za obnovo postopka, v katerem uveljavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, niso nova, saj jih je imela možnost predlagati šele v tem predlogu. Upravna organa, ki jima je pritrdilo tudi sodišče, se zato ne bi smela spuščati v preizkus obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP, saj je presoja dejstev in okoliščin možna le v kontradiktornem postopku, ki ga preizkus, ki ga določa ZUP za obnovitvene razloge, ne more nadomestiti.
ZDavP člen 22, 27, 28, 29.ZUP člen 274, 275, 276. ZDDPO člen 12.
davek od dohodka iz dejavnosti - odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Po 22. členu ZDavP v zvezi z 275. členom ZUP-UPB-1 lahko izredno pravno sredstvo odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga napačne uporabe materialnega prava predlaga stranka. Obveznosti plačila davka od dohodkov iz dejavnosti ni mogoče presojati po določbah ZGD, ZTLR, ZOR, temveč po ZDoh v povezavi z ZDDPO in ZDoh.
ZKP člen 92, 92/2-7, 96, 96/1, 374, 374/3, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - nagrada prejšnjega zagovornika
Zakonska ureditev dopušča možnost, da svoje in zagovornikove izdatke, za katere sodišče oceni, da niso potrebni, krije obdolženec sam.
ZVCP člen 124, 124/7.ZIKS člen 124, 160.ZUP člen 290. ZUS člen 16.ZPP člen 350, 350/2.
izvršitev kazni za prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - poziv za izročitev vozniškega dovoljenja - sklep o dovolitvi izvršbe - navedba pritožbenih razlogov
Poziv, da mora oseba oddati neveljavno vozniško dovoljenje (7. odstavek 124. člena ZVCP) je glede na določbo 290. člena ZUP sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim prične upravna enota postopek izvršbe sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
dokazovanje - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni standard - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe
Kljub pravni relevantnosti dokaznega predloga obramba ni zadostila uveljavljenim dokaznim standardom, saj ni izkazala s potrebno stopnjo verjetnosti, da bi bilo sploh mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti okoliščino, pomembno za presojo oškodovankine verodostojnosti.
ZKP člen 237, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.
dokazovanje - zaslišanje priče - prepoved izsiljevanja izjav - nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane procesne kršitve je izsiljevanje izpovedbe, ki mora biti v postopku dokazano. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da izpovedbi prič nista bili izsiljeni in svojo odločitev obrazložili, nasprotno zatrjevanje vložnika zahteve pa pomeni zgolj nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.