pravice obrambe - prištevnost - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - psihiatrični pregled obdolženca
Če ni razlogov za obvezno obrambo in je predsednik senata obsojenca poučil o njegovih pravicah, med drugim tudi o pravici do zagovornika iz razloga po 1. odstavku 71. člena ZKP, obsojenec pa takšne zahteve ni podal, ne gre za kršitev pravic obrambe.
denacionalizacija - odškodnina za odplačno pridobljeno premoženje - valorizirana kupnina -zmanjšana vrednost nepremičnine - doplačilo odškodnine do polne vrednosti
Sodna praksa je zavzela stališče, da v primeru iz 6. odstavka 42. člena ZDen (ko je denacionalizacijski upravičenec podržavljeni objekt odplačno pridobil nazaj) ne pride v poštev odškodnina, izračunana po metodologiji za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina. To pa ne izključuje uporabe 26. člena ZDen, ki določa, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju (1. odstavek 26. člena), upravičenec pa lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena). Glede na navedeno določbo in glede na zatrjevanje tožeče stranke, da se je vrednost predmetnega objekta po podržavljenju zmanjšala, je prav ugotovitev vrednosti predmetnega objekta po podržavljenju, in sicer v času, ko ga je upravičenec odplačno pridobil nazaj, bistvena za odločitev v tej zadevi.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZPVSR člen 3, 3/3, 23.ZSReg člen 4, 8, 8/1.ZPod člen 186, 186/2. ZGD člen 417, 417/1.ZGD-1 člen 482, 482/1.
prenos poslovnega deleža družbenika - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - začetek učinkovanja vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - publicitetni učinek - pozitiven in negativen vidik publicitete - izbris družbe po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave).
ZOR člen 262, 262/2, 266, 266/1, 567, 586, 590. ODZ paragraf 1175, 1207.ZSKZ člen 2.
zakup - podzakup - posledice prenehanja zakupa - poslovna odškodninska obveznost - povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - aktivna legitimacija - družbena pogodba - prenehanje družbe - pasivna legitimacija - občine kot pravni nasledniki občine
Zaradi prenehanja zakupne pogodbe je prenehalo podzakupno razmerje. Kmetijska zemljiška skupnost Občine S. je bila kot zakupnik in hkrati kot podzakupodajalec odškodninsko odgovorna podzakupniku za škodo zaradi neizpolnitve pogodbe. Tožene občine kot njeni pravni nasledniki so zato pasivno legitimirane za poslovno odškodninsko obveznost zaradi kršitve pogodbe.
dolžina trajanja izvenzakonske skupnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - poseben ugotovitveni postopek
Neizvajanje posebnega ugotovitvenega upravnega postopka ne more iti v tožnikovo škodo, saj tožena stranka v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovila dejanskega stanja v zvezi z okoliščino o dejanskem trajanju tožnikove izvenzakonske skupnosti.
ZOR člen 186, 189, 189/2, 200, 277, 324. ZPOMZO člen 2, 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudne obresti - zapadlost terjatve - začetek teka obresti - načelno pravno mnenje - sodna praksa - predpisana obrestna mera - temeljna obrestna mera
Poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo tožniku tudi zamudne obresti od prisojenega zneska za čas od 1.1.2002 do izdaje prvostopenjske sodbe v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V izogib dvomom v zvezi z odločitvijo sodišča, kjer sodi sodnik, ki je v določeni zadevi pravdna stranka, je za postopanje v tej zadevi določeno drugo sodišče.
povrnitev škode - nevarna stvar - poltovornjak v mirovanju - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Poltovornjak s stopnico v višini 39 do 41 cm, širine 22 cm, ni nevarna stvar, vstopanje vanj med mirovanjem pa ne more predstavljati nevarne dejavnosti.
prodaja premoženja v izvršilnem postopku - izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - pravni interes za nasprotno tožbo - pravni učinki nasprotne tožbe
Glede procesnih in materialnopravnih učinkov se nasprotna tožba šteje za samostojno tožbo, zaradi česar pride do enakih položajev in posledic kot v primeru, ko je vložena samostojna tožba.
lokacijsko dovoljenje - odmik od meje - soglasje mejaša
Ker gre v danem primeru za gradnjo objekta v odmiku 0,3 m oziroma 1 m od sosednjih parcelnih meja, soglasje lastnikov sosednjih zemljišč za manjši odmik od tistega, ki je določen v odloku (4 m), pa ni bilo podano, je bil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja pravilno zavrnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23424
ZKP člen 241, 241/1, 371, 371/1-11, 371/2, 407, 407/1-2, 420, 420/2.KZ člen 47, 52, 212, 212/1-1, 218, 218/1, 313, 313/2.
dokazovanje - zaslišanje priče - kapciozna vprašanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni - ne bis in idem - postopek neprave obnove - velika tatvina - izsiljevanje in samovoljnost - izterjava dolga
Ko upnik na nedovoljen način izterja svoj dolg se uporabi specialnejša določba prvega odstavka 218. člena in se dejanje kvalificira kot kaznivo dejanje izsiljevanja, ki ima v zakonskem opisu posebno izvršitveno dejanje, ko storilec na protipraven način izterja dolg, in torej ne gre za kaznivo dejanje samovoljnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 200, 200/1, 200/2, 206, 206/3. ZTPDR člen 73.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost kot pravni standard - nesreča pri delu - delo na višini - padec z gradbenega odra - solidarna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Nesreča se je pripetila, ko je tožnik na gradbenem odru (tretje nadstropje) prevzemal iz električnega dvigala betonsko malto v samokolnici in pri tem skupaj s samokolnico, ki je zdrsnila s kavlja, padel na tla. Takšno delo na višini, pri katerem lahko kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil pride do nesreče in je možnost nastanka škode "vključena" v njegovo opravljanje, ustreza pravnemu standardu nevarne dejavnosti. Druga tožena stranka bi se lahko razbremenila odgovornosti le pod pogojem, če bi dokazala, da organizacija delovnega procesa na terenu ni bila (vsaj delno) v njeni, ampak izključno v sferi glavnega izvajalca - prve tožene stranke.
ZPP člen 2, 3, 5, 41, 41/2, 367, 370, 370/3, 374, 377, 378, 380.ZOR člen 185, 189, 189/2, 190.OZ člen 168.
nereparirana premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti od odškodnine za nereparirano premoženjsko škodo - načelo popolne odškodnine - obseg premoženjske škode - zamudne obresti - premoženjska škoda - razpolaganje z zahtevkom - valorizacija - prepoved oškodovančevega okoriščenja na račun odškodnine - valorizacijske obresti
Izhajajoč iz določbe drugega odstavka 189. člena ZOR se po utrjeni in že v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja sprejeti sodni praksi niso priznavale zamudne obresti od prisojenih odškodnin za nereparirane premoženjske škode (ki se spričo pravkar navedene kogentne norme odmerjajo po cenah na dan sojenja) za čas od njenega nastanka ali postavitve zahtevka dalje, ker bi tedaj veljavne zamudne obresti po predpisani obrestni meri pomenile tudi valorizacijo terjatve za ta čas. Ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine zagotavlja že njena odmera po cenah na dan sojenja in bi priznavanje valorizacijskih obresti za nazaj pomenilo nedopustno podvajanje valorizacije.
Če oškodovanec, ki razpolaga s svojim zahtevkom in z njim uokviri meje odločanja, ne uveljavlja odškodnine v obsegu, v kakršnem mu jo zagotavlja materialno pravo, mu sodišče ne more zagotavljati pred nastankom škode enakega gmotnega položaja z neupoštevanjem materialnega prava in z odstopom od utrjene sodne prakse odločanja o zamudnih obrestih.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - privedba - pripor - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - predlagani priporni razlogi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - protispisnost
Sodišče bo odredilo privedbo, če se obdolženec izmika (v redu povabljen ne pride na sodišče, pa svojega izostanka ne opraviči, se izmika vročitvi vabila), takšnih dejanskih okoliščin pa ne gre enačiti s skrivanjem oziroma nevarnostjo bega, kar predstavlja razlog za odreditev pripora iz pripornega razloga begosumnosti, ko gre za aktivno ravnanje obdolženca, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da se namerava izogniti kazenskemu postopku.
Če preiskovalni sodnik odredi pripor iz vseh predlaganih pripornih razlogov (čeprav očitno zaradi spregleda pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti naknadno), z izdajo prvega sklepa o odreditvi pripora ni izčrpan predlog državnega tožilca oziroma je ob nadaljnjem odločanju o odreditvi pripora še iz drugega pripornega razloga tak predlog državnega tožilca podan.
odgovornost Odvetniške zbornice - vpis v imenik odvetniških kandidatov - prekoračitev roka - krivdna odgovornost
Relativno manjša (osem mesečna) prekoračitev roka za vpis v imenik odvetniških kandidatov ob izostanku drugih okoliščin (še) ne predstavlja krivdnega ravnanja Odvetniške zbornice in s tem njene odškodninske odgovornosti.