Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (1993) člen 16, 16/4. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran, člen 2. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija gradnje - uporaba materialnega prava
Po Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran (Uradni list RS, št. 62/94) in "obdelavi posegov", ki je njen sestavni del, tožnikovega stanovanjsko-gospodarskega objekta ni možno legalizirati, ker leži v prvem območju kmetijskih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - vsebinski kriterij
Ker izvršilna zadeva, v kateri prosi tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožiti (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP), je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku.
enotno dovoljenje za gradnjo - začasni sklep o zavarovanju
Predpisi ne terjajo izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo, z njim tudi ni bila naložena obveznost gradnje, zato posledično niso izpolnjeni pogoji za izvršbo takšnega dovoljenja in ne za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju.
Pri presoji, ali je podana podlaga za deljeno odgovornost (192. člen ZOR), je treba gledati celoten dogodek, ne pa zgolj sámo prerivanje, med katerim je tožnik toženca zgrabil za ovratnik suknjiča, da bi ga privedel do avtomobila. Tožnik se je namreč tako odzval, ker je mislil, da je toženec z namernim udarcem po zunanjem vzvratnem ogledalu povzročil škodo.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZPVSR člen 3, 3/3, 23.ZSReg člen 4, 8, 8/1.ZPod člen 186, 186/2. ZGD člen 417, 417/1.ZGD-1 člen 482, 482/1.
prenos poslovnega deleža družbenika - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - začetek učinkovanja vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - publicitetni učinek - pozitiven in negativen vidik publicitete - izbris družbe po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - zahteva za varstvo zakonitosti
Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave).
pravice obrambe - prištevnost - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - psihiatrični pregled obdolženca
Če ni razlogov za obvezno obrambo in je predsednik senata obsojenca poučil o njegovih pravicah, med drugim tudi o pravici do zagovornika iz razloga po 1. odstavku 71. člena ZKP, obsojenec pa takšne zahteve ni podal, ne gre za kršitev pravic obrambe.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 367. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izbris družb iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost družbenikov - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - dedovanje poslovnega deleža - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Za presojo, ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002, je odločilno, da je tožena stranka (edina) imela možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristila.
prodaja premoženja v izvršilnem postopku - izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - pravni interes za nasprotno tožbo - pravni učinki nasprotne tožbe
Glede procesnih in materialnopravnih učinkov se nasprotna tožba šteje za samostojno tožbo, zaradi česar pride do enakih položajev in posledic kot v primeru, ko je vložena samostojna tožba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V izogib dvomom v zvezi z odločitvijo sodišča, kjer sodi sodnik, ki je v določeni zadevi pravdna stranka, je za postopanje v tej zadevi določeno drugo sodišče.
povrnitev škode - nevarna stvar - poltovornjak v mirovanju - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Poltovornjak s stopnico v višini 39 do 41 cm, širine 22 cm, ni nevarna stvar, vstopanje vanj med mirovanjem pa ne more predstavljati nevarne dejavnosti.
ZOR člen 186, 189, 189/2, 200, 277, 324. ZPOMZO člen 2, 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudne obresti - zapadlost terjatve - začetek teka obresti - načelno pravno mnenje - sodna praksa - predpisana obrestna mera - temeljna obrestna mera
Poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo tožniku tudi zamudne obresti od prisojenega zneska za čas od 1.1.2002 do izdaje prvostopenjske sodbe v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 200, 200/1, 200/2, 206, 206/3. ZTPDR člen 73.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost kot pravni standard - nesreča pri delu - delo na višini - padec z gradbenega odra - solidarna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Nesreča se je pripetila, ko je tožnik na gradbenem odru (tretje nadstropje) prevzemal iz električnega dvigala betonsko malto v samokolnici in pri tem skupaj s samokolnico, ki je zdrsnila s kavlja, padel na tla. Takšno delo na višini, pri katerem lahko kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil pride do nesreče in je možnost nastanka škode "vključena" v njegovo opravljanje, ustreza pravnemu standardu nevarne dejavnosti. Druga tožena stranka bi se lahko razbremenila odgovornosti le pod pogojem, če bi dokazala, da organizacija delovnega procesa na terenu ni bila (vsaj delno) v njeni, ampak izključno v sferi glavnega izvajalca - prve tožene stranke.
ZPP člen 2, 3, 5, 41, 41/2, 367, 370, 370/3, 374, 377, 378, 380.ZOR člen 185, 189, 189/2, 190.OZ člen 168.
nereparirana premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti od odškodnine za nereparirano premoženjsko škodo - načelo popolne odškodnine - obseg premoženjske škode - zamudne obresti - premoženjska škoda - razpolaganje z zahtevkom - valorizacija - prepoved oškodovančevega okoriščenja na račun odškodnine - valorizacijske obresti
Izhajajoč iz določbe drugega odstavka 189. člena ZOR se po utrjeni in že v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja sprejeti sodni praksi niso priznavale zamudne obresti od prisojenih odškodnin za nereparirane premoženjske škode (ki se spričo pravkar navedene kogentne norme odmerjajo po cenah na dan sojenja) za čas od njenega nastanka ali postavitve zahtevka dalje, ker bi tedaj veljavne zamudne obresti po predpisani obrestni meri pomenile tudi valorizacijo terjatve za ta čas. Ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine zagotavlja že njena odmera po cenah na dan sojenja in bi priznavanje valorizacijskih obresti za nazaj pomenilo nedopustno podvajanje valorizacije.
Če oškodovanec, ki razpolaga s svojim zahtevkom in z njim uokviri meje odločanja, ne uveljavlja odškodnine v obsegu, v kakršnem mu jo zagotavlja materialno pravo, mu sodišče ne more zagotavljati pred nastankom škode enakega gmotnega položaja z neupoštevanjem materialnega prava in z odstopom od utrjene sodne prakse odločanja o zamudnih obrestih.
lokacijsko dovoljenje - odmik od meje - soglasje mejaša
Ker gre v danem primeru za gradnjo objekta v odmiku 0,3 m oziroma 1 m od sosednjih parcelnih meja, soglasje lastnikov sosednjih zemljišč za manjši odmik od tistega, ki je določen v odloku (4 m), pa ni bilo podano, je bil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja pravilno zavrnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23424
ZKP člen 241, 241/1, 371, 371/1-11, 371/2, 407, 407/1-2, 420, 420/2.KZ člen 47, 52, 212, 212/1-1, 218, 218/1, 313, 313/2.
dokazovanje - zaslišanje priče - kapciozna vprašanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni - ne bis in idem - postopek neprave obnove - velika tatvina - izsiljevanje in samovoljnost - izterjava dolga
Ko upnik na nedovoljen način izterja svoj dolg se uporabi specialnejša določba prvega odstavka 218. člena in se dejanje kvalificira kot kaznivo dejanje izsiljevanja, ki ima v zakonskem opisu posebno izvršitveno dejanje, ko storilec na protipraven način izterja dolg, in torej ne gre za kaznivo dejanje samovoljnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev zatrjevanih kršitev - obseg preizkusa
Vložnik zahteve, ki zatrjuje obstoj procesnih kršitev, mora le-te določno obrazložiti, da bi se njihova utemeljenost lahko preizkusila. Le sklicevanje na zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, ne zadošča. Če vložnik uveljavlja katero od kršitev iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, mora utemeljiti tudi vzročno zvezo med kršitvijo procesnega zakona in (ne)zakonitostjo pravnomočne sodne odločbe.
vojni invalidi - rok za uveljavljanje statusa in pravic
V primeru, ko je vložena zahteva za uveljavljanje statusa in pravic na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih iz leta 1995, ne velja rok iz 96. člena tega zakona. Navedena določba namreč omogoča uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida tistim vojnim invalidom, ki tega statusa po prejšnjih predpisih, glede na strožje pogoje, niso mogli uveljaviti. Za to kategorijo oseb je zakonodajalec določil poseben rok - dve leti od uveljavitve zakona.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pravno poslovna pridobitev - pravni naslov - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba
Po pravnih pravilih ODZ je bil za pridobitev lastninske pravic potreben tako pravni naslov kot pridobitni način. Z vpisom v zemljiško knjigo je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini pravni prednik tožene stranke. Neskladje med resničnim dejanskim stanjem in vpisom v zemljiško knjigo zaradi nepravilnosti v pravnem temelju vpisa bi se reševalo z izbrisno tožbo, ki pa ni bila vložena.