dovoljenost revizije - pravica do revizije - gospodarski spor - sosporništvo - materialno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več ugotovitvenih zahtevkov z različno dejansko podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe v revizijskem postopku - poprava tožbe - vrnitev tožbe v dopolnitev v revizijskem postopku - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi (Up-324/05 z dne 12.1.2005).
Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
ZPP člen 3, 3/1, 182, 182/1, 188. ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZTPDR člen 58.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - tožbeni zahtevki - umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo
Umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo sam po sebi še ne pomeni tudi umika zahtevka za priznanje delovne dobe in plačila nadomestila plače za nazaj, to je za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva umika tožbe v zvezi z zahtevkom za vrnitev na delo. Za čas, ko se je tožnik vrnitvi na delo odpovedal, ne more uspešno uveljavljati pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Odpoved vrnitvi na delo pomeni, da delavec pri delodajalcu za naprej nima pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - pooblastilo za izredno odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP (za kar se zavzema revizija). To je razumljivo, saj bi uporaba rokov, ki so predvideni v ZPP (po 280. členu ZPP mora od vabila do obravnave preteči najmanj 15 dni), močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati in tehtati tudi ob upoštevanju pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da dva dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadosti zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Dejstvo bolniškega staleža še ne pomeni ali predpostavlja, da se delavec ne more udeležiti tudi zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo. Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljši bolniški stalež) od delodajalca tudi ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved po 2. odstavku 110. člena ZDR preprečila možnost izredne odpovedi. Zato bi v takšnih primerih lahko govorili tudi o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor oziroma, da datum že določenega zagovora preloži. To pa je eden od zakonskih razlogov, na podlagi katerega od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Prvi odstavek 18. člena ZDR določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zakon ne omejuje kroga oseb, ki so lahko pooblaščene na strani delodajalca.
prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - tožbeni zahtevek - prekluzivni ali zastaralni rok
Z razveljavitvijo odločbe o prenehanju delovnega razmerja se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo dokončne odločbe delodajalca, pravni položaj delavca pa je takšen, kot da ne bi bilo nezakonite odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ni dolžan postaviti tožbenega zahtevka za reintegracijo in reparacijo v roku, ki ga določa 83. člen ZTPDR. Rok po 1. odstavku 83. člena ZTPDR je predviden kot rok, v katerem mora delavec izpodbijati dokončne odločitve delodajalca in je prekluzivnega značaja. Za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti poseben rok v ZTPDR ni predviden, sicer pa ga je šteti za zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Če je terjatev iz naslova odpravnine in jubilejne nagrade ob stečajnem dolžniku prerekala tudi druga oseba (banka), v primeru spora, v katerem delavec od nekdanjega delodajalca v stečaju zahteva plačilo navedenih zneskov, delodajalec v stečaju in banka nista nujna sospornika na pasivni strani.
Ker glede odločitve o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti kot stranski terjatvi revizija ni dovoljena niti po določbah ZDSS-1 niti po določbah ZPP, sodišče pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe ni izrecno odločilo o njeni dopustitvi, je bilo potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
invalidska pokojnina - podlaga tožbenega zahtevka - izdaja novega upravnega akta - odločitev sodišča v socialnem sporu - invalidnost I. kategorije
Z uvrstitvijo tožnika v I. kategorijo invalidnosti in naložitvijo toženi stranki, da izda nov upravni akt o pravici do invalidske pokojnine in višini le-te, sodišče ni ravnalo v skladu z določbama 1. in 2. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, saj ni v celoti odločilo o podlagi tožbenega zahtevka za priznanje invalidske pokojnine. To bi lahko pomenilo kršitev določb postopka, vendar tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala. Ne pomeni pa takšno postopanje sodišča zmotne uporabe materialnega prava.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - letni dopust
Ker si tožnik v skladu z določbami pravilnika tožene stranke ni pridobil za koriščenje letnega dopusta v spornih dneh predhodnega soglasja pristojnega vodje organizacijske enote, je tožena stranka njegovo odsotnost z dela utemeljeno štela za neopravičeno.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
denacionalizacija - odškodnina za odplačno pridobljeno premoženje - valorizirana kupnina -zmanjšana vrednost nepremičnine - doplačilo odškodnine do polne vrednosti
Sodna praksa je zavzela stališče, da v primeru iz 6. odstavka 42. člena ZDen (ko je denacionalizacijski upravičenec podržavljeni objekt odplačno pridobil nazaj) ne pride v poštev odškodnina, izračunana po metodologiji za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina. To pa ne izključuje uporabe 26. člena ZDen, ki določa, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju (1. odstavek 26. člena), upravičenec pa lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena). Glede na navedeno določbo in glede na zatrjevanje tožeče stranke, da se je vrednost predmetnega objekta po podržavljenju zmanjšala, je prav ugotovitev vrednosti predmetnega objekta po podržavljenju, in sicer v času, ko ga je upravičenec odplačno pridobil nazaj, bistvena za odločitev v tej zadevi.
ZOR člen 262, 262/2, 266, 266/1, 567, 586, 590. ODZ paragraf 1175, 1207.ZSKZ člen 2.
zakup - podzakup - posledice prenehanja zakupa - poslovna odškodninska obveznost - povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - aktivna legitimacija - družbena pogodba - prenehanje družbe - pasivna legitimacija - občine kot pravni nasledniki občine
Zaradi prenehanja zakupne pogodbe je prenehalo podzakupno razmerje. Kmetijska zemljiška skupnost Občine S. je bila kot zakupnik in hkrati kot podzakupodajalec odškodninsko odgovorna podzakupniku za škodo zaradi neizpolnitve pogodbe. Tožene občine kot njeni pravni nasledniki so zato pasivno legitimirane za poslovno odškodninsko obveznost zaradi kršitve pogodbe.
dolžina trajanja izvenzakonske skupnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - poseben ugotovitveni postopek
Neizvajanje posebnega ugotovitvenega upravnega postopka ne more iti v tožnikovo škodo, saj tožena stranka v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovila dejanskega stanja v zvezi z okoliščino o dejanskem trajanju tožnikove izvenzakonske skupnosti.