dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo toženi stranki naloženo plačilo več zahtevkov, ki izvirajo iz več različnih dejanskih podlag. Tožeča stranka je namreč zahtevala povrnitev različnih vrst stroškov, nastalih z vzdrževanjem več cestnih prehodov čez železniško progo za dve obračunski leti.
Odgovornosti za kršitev konkurenčne klavzule ni mogoče le domnevati. Treba jo je dokazati in to konkretno tožencu. Tožeča stranka ni dokazala, da bi imel toženec kaj več kot le izkušnje z delom operaterja manipulanta pri špediciji. S temi znanji (vključno tistimi, ki jih je pridobil na Cargo tečaju, plačanem s strani tožeče stranke) in delovnimi izkušnjami pa z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, dogovorjene konkurenčne klavzule ni kršil.
ZOR člen 357.OZ člen 332.ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki o zaslišanju - obrazložitev revizijskih razlogov - obseg revizijskega preizkusa - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - pogodbena volja strank - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja
Stranka v reviziji ni dolžna le navesti razlogov, zaradi katerih jo vlaga (335. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), temveč mora te razloge tudi ustrezno obrazložiti. Da bi se uveljavljana kršitev lahko preizkusila, bi morala tožeča stranka konkretno navesti zapisnik in opredeliti vsebino, ki je po njenem mnenju v nasprotju s tem, kar se navaja v (prav tako točno določenih) razlogih sodbe o vsebini tega zapisnika.
Na podlagi ugotovitve, da sta pravdni stranki predmet svojih obveznosti vezali le in izključno na točno določeno pogodbo, ki je bila sklenjena za obdobje do konca leta 1994, je razlaga, da je bil tudi med pravdnima strankama določen končen rok njunega dolžniškega razmerja, pravilna. S potekom roka, to je 31.12.1994, je razmerje med strankama prenehalo (357. člen takrat veljavnega ZOR, sedaj enako 332. člen OZ).
prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - tožbeni zahtevek - prekluzivni ali zastaralni rok
Z razveljavitvijo odločbe o prenehanju delovnega razmerja se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo dokončne odločbe delodajalca, pravni položaj delavca pa je takšen, kot da ne bi bilo nezakonite odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ni dolžan postaviti tožbenega zahtevka za reintegracijo in reparacijo v roku, ki ga določa 83. člen ZTPDR. Rok po 1. odstavku 83. člena ZTPDR je predviden kot rok, v katerem mora delavec izpodbijati dokončne odločitve delodajalca in je prekluzivnega značaja. Za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti poseben rok v ZTPDR ni predviden, sicer pa ga je šteti za zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - pooblastilo za izredno odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP (za kar se zavzema revizija). To je razumljivo, saj bi uporaba rokov, ki so predvideni v ZPP (po 280. členu ZPP mora od vabila do obravnave preteči najmanj 15 dni), močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati in tehtati tudi ob upoštevanju pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da dva dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadosti zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Dejstvo bolniškega staleža še ne pomeni ali predpostavlja, da se delavec ne more udeležiti tudi zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo. Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljši bolniški stalež) od delodajalca tudi ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved po 2. odstavku 110. člena ZDR preprečila možnost izredne odpovedi. Zato bi v takšnih primerih lahko govorili tudi o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor oziroma, da datum že določenega zagovora preloži. To pa je eden od zakonskih razlogov, na podlagi katerega od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Prvi odstavek 18. člena ZDR določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zakon ne omejuje kroga oseb, ki so lahko pooblaščene na strani delodajalca.
ZPP člen 3, 3/1, 182, 182/1, 188. ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZTPDR člen 58.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - tožbeni zahtevki - umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo
Umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo sam po sebi še ne pomeni tudi umika zahtevka za priznanje delovne dobe in plačila nadomestila plače za nazaj, to je za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva umika tožbe v zvezi z zahtevkom za vrnitev na delo. Za čas, ko se je tožnik vrnitvi na delo odpovedal, ne more uspešno uveljavljati pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Odpoved vrnitvi na delo pomeni, da delavec pri delodajalcu za naprej nima pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
Če je terjatev iz naslova odpravnine in jubilejne nagrade ob stečajnem dolžniku prerekala tudi druga oseba (banka), v primeru spora, v katerem delavec od nekdanjega delodajalca v stečaju zahteva plačilo navedenih zneskov, delodajalec v stečaju in banka nista nujna sospornika na pasivni strani.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - letni dopust
Ker si tožnik v skladu z določbami pravilnika tožene stranke ni pridobil za koriščenje letnega dopusta v spornih dneh predhodnega soglasja pristojnega vodje organizacijske enote, je tožena stranka njegovo odsotnost z dela utemeljeno štela za neopravičeno.
Ker glede odločitve o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti kot stranski terjatvi revizija ni dovoljena niti po določbah ZDSS-1 niti po določbah ZPP, sodišče pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe ni izrecno odločilo o njeni dopustitvi, je bilo potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
invalidska pokojnina - podlaga tožbenega zahtevka - izdaja novega upravnega akta - odločitev sodišča v socialnem sporu - invalidnost I. kategorije
Z uvrstitvijo tožnika v I. kategorijo invalidnosti in naložitvijo toženi stranki, da izda nov upravni akt o pravici do invalidske pokojnine in višini le-te, sodišče ni ravnalo v skladu z določbama 1. in 2. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, saj ni v celoti odločilo o podlagi tožbenega zahtevka za priznanje invalidske pokojnine. To bi lahko pomenilo kršitev določb postopka, vendar tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala. Ne pomeni pa takšno postopanje sodišča zmotne uporabe materialnega prava.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (1993) člen 16, 16/4. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran, člen 2. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija gradnje - uporaba materialnega prava
Po Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran (Uradni list RS, št. 62/94) in "obdelavi posegov", ki je njen sestavni del, tožnikovega stanovanjsko-gospodarskega objekta ni možno legalizirati, ker leži v prvem območju kmetijskih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - vsebinski kriterij
Ker izvršilna zadeva, v kateri prosi tožnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožiti (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP), je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja v izvršilnem postopku.
enotno dovoljenje za gradnjo - začasni sklep o zavarovanju
Predpisi ne terjajo izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo, z njim tudi ni bila naložena obveznost gradnje, zato posledično niso izpolnjeni pogoji za izvršbo takšnega dovoljenja in ne za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju.
Pri presoji, ali je podana podlaga za deljeno odgovornost (192. člen ZOR), je treba gledati celoten dogodek, ne pa zgolj sámo prerivanje, med katerim je tožnik toženca zgrabil za ovratnik suknjiča, da bi ga privedel do avtomobila. Tožnik se je namreč tako odzval, ker je mislil, da je toženec z namernim udarcem po zunanjem vzvratnem ogledalu povzročil škodo.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 367. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izbris družb iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost družbenikov - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - dedovanje poslovnega deleža - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Za presojo, ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002, je odločilno, da je tožena stranka (edina) imela možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristila.