odpis davčnega dolga - oprostitev plačila sodnih taks
Davčni organ lahko davčnemu zavezancu odpiše davčni dolg na njegovo prošnjo, če zavezanec dokaže, da bi se z izterjavo ogrozilo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegovih družinskih članov. Pri tem se upoštevajo prihodki zavezanca in njegovo siceršnje premoženje ter prihodki in siceršnje premoženje njegovih družinskih članov, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče lahko stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O tem mora stranka predložiti z ZST predpisana dokazila, ki se nanašajo na kratko obdobje pred vložitvijo prošnje za oprostitev. Oprostitev učinkuje le za dejanja in vloge, za katera je obveznost plačila nastala z dnem vložitve prošnje za oprostitev plačila sodnih taks ali pozneje.
Dokončna odločba, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oz. kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča.
Pravica zahtevati vrnitev razlaščenega zemljišča je premoženjska in ne na osebo razlaščenca vezana pravica. Razveljavitev sklepa o razlastitvi lahko zahteva ne le oseba, ki ji je bila nepremičnina razlaščena, ampak tudi njen pravni naslednik, čeprav to ni izrecno navedeno v 26. členu ZRPPN.
ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - resničnost posameznih navedb v reklamnem materialu
Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.
vrnitev v prejšnje stanje - selitev odvetniške pisarne - založitev spisa
Vrnitev v prejšnje stanje se lahko le izjemoma dovoli zaradi razlogov, ki so na strani pooblaščenca stranke - odvetnika. Odvetnik mora v skladu z Zakonom o odvetništvu dejavnost opravljati tako, da je zagotovljeno zastopanje stranke, še posebej pa, da niso zamujeni prekluzivni roki. Založitev spisa zaradi selitve odvetnika ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje zamujenega roka za vložitev pritožbe zoper akt prvostopnega sodišča.
ZUP člen 213, 279, 279/1-3. ZUS člen 35, 35/2, 69, 69/2.
izredno pravno sredstvo - obnova sodnega postopka - ureditvena začasna odredba - dovoljenost začasne odredbe - zavrženje predloga
Izdajo začasne odredbe zaradi ureditve spornega razmerja je mogoče zahtevati le v zvezi s tožbo, o kateri se odloča o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, ne pa ob izrednih pravnih sredstvih, s katerimi se izpodbija sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o tožbi in je bilo tudi pravno razmerje z njo pravnomočno urejeno.
Naloga razpisne komisije ni bila presoja o vsebinskem izpolnjevanju pogojev, temveč le, ali so prijavljeni kandidati predložili vse potrebne dokumente in listine, ki naj bi dokazovale izpolnjevanje pogojev. To je razpisna komisija tudi storila, odločitev o tem, ali kandidati razpisne pogoje tudi dejansko izpolnjujejo, pa je bila v pristojnosti Sveta zavoda. Svet tožene stranke je ob odločanju razpolagal s poročilom razpisne komisije in celotno razpisno dokumentacijo, na sami seji Sveta pa so se kandidati predstavili oziroma je bil z njimi opravljen razgovor.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Dejanska ugotovitev nižjih sodišč je, da je bila tožnica zaradi bolezni nezmožna za delo od 18. 1. 2001 do 22. 4. 2001. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka ni mogla očitati tožnici neupravičene odsotnosti z dela od 16. 3. do 22. 3. 2001.
Stališče nižjih sodišč, da je Služba pravne pomoči pri Obalni sindikalni organizaciji K. imela pooblastilo za umik predloga (tožbe) oziroma da je tako pooblastilo lahko prenesla na odvetnika, je lahko točno le ob predpostavki, da je ta služba oziroma pri njej zaposleni delavci, imela položaj odvetnika.
preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerja za nedoločen čas
Razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil podan, saj obseg dela ni bil samo začasen, temveč trajen. Delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ne more zakonito prenehati s potekom časa, ampak lahko preneha le na kakšen drug zakonit način.
delovno razmerje pri delodajalcu – prevzem delavca – ustreznost delovnega mesta
Ker so bili prevzeti vsi (preostali) delavci na delovna mesta, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, sodišče ni imelo nobenega razloga za zaključek, da prevzem na delo ni bil opravljen v skladu z veljavnimi predpisi.
ZPIZ (1992) člen 202, 254. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH člen 22, 25, 35.
delovna doba na hrvaškem - starostna pokojnina - mednarodni sporazum
Pri odmeri starostne pokojnine je bila na podlagi Sporazuma tožniku odmerjena sorazmerna pokojnina glede na slovensko pokojninsko dobo, odmera sorazmernega dela pokojnine glede na hrvaško pokojninsko dobo pa bremeni hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja v skladu s hrvaškimi predpisi (22., 25. in 35. člen Sporazuma).
delavci v državnih organih - disciplinska odgovornost - kaznivo dejanje
Delavec - miličnik je bil v disciplinskem postopku zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki prvega odstavka 45. člena ZDDO. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na njegovo disciplinsko odgovornost, obsodilna sodba pa ni pogoj za izrek ukrepa po navedeni določbi ZDDO.
dovoljenost revizije - pravica do revizije - gospodarski spor - sosporništvo - materialno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več ugotovitvenih zahtevkov z različno dejansko podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe v revizijskem postopku - poprava tožbe - vrnitev tožbe v dopolnitev v revizijskem postopku - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi (Up-324/05 z dne 12.1.2005).
Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 177.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - seznanitev z oceno
Dolžnost omogočiti zagovor delavcu se nanaša na postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ga ni mogoče enačiti z neformalnimi razgovori delavca in delodajalca že pred tem. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalec sicer ne obdolži delavca za neuspeh pri opravljenem poskusnem delu, temveč ugotovi oziroma oceni, da je bilo to delo neuspešno. Kljub temu pa mu je glede na 4. odstavek 125. člena ZDR, ob pravilni uporabi 177. člena ZDR in v povezavi z 2. odstavkom 83. člena ZDR, dolžan omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu pred zagovorom vročiti pisno oceno oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.