ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - resničnost posameznih navedb v reklamnem materialu
Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.
Pravica zahtevati vrnitev razlaščenega zemljišča je premoženjska in ne na osebo razlaščenca vezana pravica. Razveljavitev sklepa o razlastitvi lahko zahteva ne le oseba, ki ji je bila nepremičnina razlaščena, ampak tudi njen pravni naslednik, čeprav to ni izrecno navedeno v 26. členu ZRPPN.
Dokončna odločba, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oz. kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča.
odpis davčnega dolga - oprostitev plačila sodnih taks
Davčni organ lahko davčnemu zavezancu odpiše davčni dolg na njegovo prošnjo, če zavezanec dokaže, da bi se z izterjavo ogrozilo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegovih družinskih članov. Pri tem se upoštevajo prihodki zavezanca in njegovo siceršnje premoženje ter prihodki in siceršnje premoženje njegovih družinskih članov, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče lahko stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O tem mora stranka predložiti z ZST predpisana dokazila, ki se nanašajo na kratko obdobje pred vložitvijo prošnje za oprostitev. Oprostitev učinkuje le za dejanja in vloge, za katera je obveznost plačila nastala z dnem vložitve prošnje za oprostitev plačila sodnih taks ali pozneje.
visoko šolstvo - izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev - merila za izvolitev v naziv
V avtonomno odločanje univerze sodijo tudi izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, za katere si univerza predpiše sama podrobnejša merila, ki morajo biti skladna z zakonom. Pristojnost javnih oblasti v procesu izvolitve univerzitetnih kadrov je v zagotavljanju skladnosti univerzinih aktov z veljavno zakonodajo in v zagotavljanju zakonitosti izvajanja postopkov, tudi izvolitev v naziv. Merila za izvolitve morajo biti enoznačna in ne smejo dopuščati možnosti različnih razlag.
ZUS člen 73. ZPD člen 20. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZTel člen 16.
bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava - odškodnina za neizrabljen letni dopust kot strošek poslovanja - dolgoročna obveznost - odmera prometnega davka za priključnine, zakup telekomunikacijskih vodov, naročnin, storitev medomrežnega povezovanja, uporabe telefonskih govorilnic in uporabe posebnih telefonskih številk
Ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ki je bila s tožbo zahtevana, če zahteva za opravo glavne obravnave oziroma za izvajanje dokazov ni obrazložena in iz nje ni razvidno, katera za odločitev pomembna dejstva bi bilo potrebno ugotoviti, v spisih pa je glede na sporno razmerje dovolj podatkov za sprejem odločitve. Glavna obravnava je namreč sredstvo za izvajanje dokazov, zato mora biti zahteva za opravo glavne obravnave obrazložena, stranka pa mora v njej s stopnjo verjetnosti utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov. Če iz tožbe izhaja, da so sporna zgolj pravna stališča, zahteva za opravo glavne obravnave pa ni obrazložena, opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu glede na vsebino spora.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 1/4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
azil - subsidiarna zaščita
Ker je tožena stranka pravilno ugotovila splošno neverodostojnost prve tožnice, tudi ni preverjala objektivnih okoliščin glede morebitnega utemeljenega razloga za prepričanje, da bi tožnice zaradi nehumanega ravnanja z njimi zaradi njihove zatrjevane bolezni v izvorni državi lahko utrpele resno škodo.
preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerja za nedoločen čas
Razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil podan, saj obseg dela ni bil samo začasen, temveč trajen. Delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ne more zakonito prenehati s potekom časa, ampak lahko preneha le na kakšen drug zakonit način.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Dejanska ugotovitev nižjih sodišč je, da je bila tožnica zaradi bolezni nezmožna za delo od 18. 1. 2001 do 22. 4. 2001. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka ni mogla očitati tožnici neupravičene odsotnosti z dela od 16. 3. do 22. 3. 2001.
Stališče nižjih sodišč, da je Služba pravne pomoči pri Obalni sindikalni organizaciji K. imela pooblastilo za umik predloga (tožbe) oziroma da je tako pooblastilo lahko prenesla na odvetnika, je lahko točno le ob predpostavki, da je ta služba oziroma pri njej zaposleni delavci, imela položaj odvetnika.
Naloga razpisne komisije ni bila presoja o vsebinskem izpolnjevanju pogojev, temveč le, ali so prijavljeni kandidati predložili vse potrebne dokumente in listine, ki naj bi dokazovale izpolnjevanje pogojev. To je razpisna komisija tudi storila, odločitev o tem, ali kandidati razpisne pogoje tudi dejansko izpolnjujejo, pa je bila v pristojnosti Sveta zavoda. Svet tožene stranke je ob odločanju razpolagal s poročilom razpisne komisije in celotno razpisno dokumentacijo, na sami seji Sveta pa so se kandidati predstavili oziroma je bil z njimi opravljen razgovor.
delavci v državnih organih - disciplinska odgovornost - kaznivo dejanje
Delavec - miličnik je bil v disciplinskem postopku zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki prvega odstavka 45. člena ZDDO. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na njegovo disciplinsko odgovornost, obsodilna sodba pa ni pogoj za izrek ukrepa po navedeni določbi ZDDO.
delovno razmerje pri delodajalcu – prevzem delavca – ustreznost delovnega mesta
Ker so bili prevzeti vsi (preostali) delavci na delovna mesta, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, sodišče ni imelo nobenega razloga za zaključek, da prevzem na delo ni bil opravljen v skladu z veljavnimi predpisi.
ZPIZ (1992) člen 202, 254. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH člen 22, 25, 35.
delovna doba na hrvaškem - starostna pokojnina - mednarodni sporazum
Pri odmeri starostne pokojnine je bila na podlagi Sporazuma tožniku odmerjena sorazmerna pokojnina glede na slovensko pokojninsko dobo, odmera sorazmernega dela pokojnine glede na hrvaško pokojninsko dobo pa bremeni hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja v skladu s hrvaškimi predpisi (22., 25. in 35. člen Sporazuma).
ZOR člen 357.OZ člen 332.ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki o zaslišanju - obrazložitev revizijskih razlogov - obseg revizijskega preizkusa - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - pogodbena volja strank - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja
Stranka v reviziji ni dolžna le navesti razlogov, zaradi katerih jo vlaga (335. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), temveč mora te razloge tudi ustrezno obrazložiti. Da bi se uveljavljana kršitev lahko preizkusila, bi morala tožeča stranka konkretno navesti zapisnik in opredeliti vsebino, ki je po njenem mnenju v nasprotju s tem, kar se navaja v (prav tako točno določenih) razlogih sodbe o vsebini tega zapisnika.
Na podlagi ugotovitve, da sta pravdni stranki predmet svojih obveznosti vezali le in izključno na točno določeno pogodbo, ki je bila sklenjena za obdobje do konca leta 1994, je razlaga, da je bil tudi med pravdnima strankama določen končen rok njunega dolžniškega razmerja, pravilna. S potekom roka, to je 31.12.1994, je razmerje med strankama prenehalo (357. člen takrat veljavnega ZOR, sedaj enako 332. člen OZ).
Odgovornosti za kršitev konkurenčne klavzule ni mogoče le domnevati. Treba jo je dokazati in to konkretno tožencu. Tožeča stranka ni dokazala, da bi imel toženec kaj več kot le izkušnje z delom operaterja manipulanta pri špediciji. S temi znanji (vključno tistimi, ki jih je pridobil na Cargo tečaju, plačanem s strani tožeče stranke) in delovnimi izkušnjami pa z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, dogovorjene konkurenčne klavzule ni kršil.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo toženi stranki naloženo plačilo več zahtevkov, ki izvirajo iz več različnih dejanskih podlag. Tožeča stranka je namreč zahtevala povrnitev različnih vrst stroškov, nastalih z vzdrževanjem več cestnih prehodov čez železniško progo za dve obračunski leti.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 177.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - seznanitev z oceno
Dolžnost omogočiti zagovor delavcu se nanaša na postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ga ni mogoče enačiti z neformalnimi razgovori delavca in delodajalca že pred tem. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalec sicer ne obdolži delavca za neuspeh pri opravljenem poskusnem delu, temveč ugotovi oziroma oceni, da je bilo to delo neuspešno. Kljub temu pa mu je glede na 4. odstavek 125. člena ZDR, ob pravilni uporabi 177. člena ZDR in v povezavi z 2. odstavkom 83. člena ZDR, dolžan omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu pred zagovorom vročiti pisno oceno oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.
V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.