določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okrožno sodišče v Mariboru je drugo sodišče in ni nadrejeno Okrajnemu sodišču v Mariboru, zato ni razlogov za dvom v nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Mariboru. Glede na to ni razlogov za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Pavšalne trditve, s katerimi predlagatelj postopka utemeljuje predlog ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" za prenos pristojnosti, še manj razlogov, ki bi utemeljevali očitno lažjo izpeljavo postopka pred drugim sodiščem.
darilna pogodba za primer smrti - sklepčnost tožbe - odškodninska odgovornost pogodbenih strank - protipravnost - dolžnost izpolnitve obveznosti
Stranka, ki je kot obdarjenec sklenila darilno pogodbo, čeprav je vedela, da je darovalec glede istega premoženja že prej sklenil dosmrtno pogodbo za primer smrti, ni ravnala protipravno ter za takšno ravnanje tudi ni odškodninsko odgovorna.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - aktivna legitimacija
ODZ je v paragrafu 418 za gradnjo na tujem svetu določal, da zgradba pripada zemljiškemu lastniku le, če je bila zgrajena brez njegove vednosti. Če pa je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal, pa sme od poštenega graditelja zahtevati le občno vrednost za svet. Ob taki materialnopravni ureditvi je sodišče druge stopnje pravilno razložilo, da je imela v času gradnje pravico uporabe na spornem zemljišču tožnica oziroma njena pravna prednica in ker tožnica v pravdi ni dokazala, da bi člani DPD ... gradili brez njene vednosti, niti da bila ona pravna naslednica DPD ..., je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni legitimirana za tožbeni zahtevek, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo. Ker je prizidke gradila DPD ..., bi bila le-ta legitimirana za tak tožbeni zahtevek kot ga uveljavlja tožnica v tej pravdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih - četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sodnika ene ali druge stranke. To ne sme in ne more vplivati na sojenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23475
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 126, 126/2-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pomen izrazov v KZ - uradna oseba
Učitelj lahko ima v določenih primerih lastnost uradne osebe, npr. ko izdaja spričevala, diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi; pri opravljanju pedagoškega dela, katerega vsebina je poučevanje, vzgoja in tudi zagotavljanje discipline, pa učitelj ni uradna oseba.
Če se izpodbijajo odločitve o zahtevkih z različno podlago, je treba presojati dovoljenost revizije v skladu z relevantno vrednostjo vsakega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na posamezni zahtevek.
ZKP člen 371, 371/1-10, 371/1-11, 385, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - dopolnitev opisa kaznivega dejanja - oblika naklepa - pritožba v korist obsojenega - pritožba v škodo obsojenega - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Le če bi bila pritožba, ki jo je vložil državni tožilec v obsojenčevo škodo, zavržena kot prepozna ali nedovoljena ali zavrnjena kot neutemeljena, bi veljalo, da je bila pritožba podana samo v njegovo korist.
pripor - obtožno načelo - predlog za odreditev pripora - priporni razlog - vsebina sklepa o priporu
Iz vsebine obtožnega načela izhaja, da preiskovalni sodnik sme odrediti pripor samo iz tistega pripornega razloga in glede tistega kaznivega dejanja in osumljenca, kot je predlagal državni tožilec, ni pa izključno vezan na dejstva in dokaze, s katerimi je tožilec utemeljil svoj predlog; upoštevati sme tudi tista dejstva in dokaze, ki so razvidni iz spisa.
ZUN člen 54, 54/2, 55. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 4. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - soglasje zdravstvenega inšpektorata - varstvo pred hrupom - strokovno mnenje Inštituta za varstvo okolja - izpodbijanje strokovnega mnenja z pavšalnimi navedbami
Pri III. območju varstva pred hrupom gre za tako imenovano mešano območje, ki je hkrati namenjeno prebivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim. Ker je lokacijski dokumentaciji priloženo soglasje zdravstvenega inšpektorata, ki temelji na strokovnem mnenju, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo, Inštitut za varstvo okolja iz katerega izhaja, da predvidena gradnja skladišča ne presega ravni hrupa za III. območje, tožnik zgolj z pavšalnimi navedbami o pomanjkljivosti strokovnega mnenja, ne more uspeti.
Povzetim pravnomočnim odločitvam ni mogoče naprtiti očitka, da so posledica zmotne uporabe materialnega prava. Ali so pravilne tudi v dejanskem pogledu pa presega meje v postopku z revizijo dovoljenega preizkusa pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
V sistemu dokazne ocene, zavezane racionalni argumentaciji, okoliščina da bo v postopku morebiti zaslišan kot priča sodnik istega sodišča, ne more predstavljati razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - rok za vložitev tožbe - sprememba zakonodaje
Negatorna tožbo varuje (domnevnega) lastnika pred protipravnim vznemirjanjem tretjih. Sklicevanje sodišča na 99. člen SPZ je pravilno, ker je bila tožba vložena 22.4.2004, nov SPZ pa je začel veljati 1.1.2003. Po prvem odstavku 266. člena SPZ ostanejo stvarne pravice, ki so bile pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, v veljavi z vsebino, kot jo določa novi zakon. Zato revizijsko sodišče le dodaja, da je 99. členu SPZ vsebinsko enako določbo vseboval tudi 42. člen prej uporabljanega ZTLR.
stroški postopka o prekršku - stroški zastopanja z zagovornikom - kdo plača stroške postopka - zahteva za povrnitev stroškov - odvetniška storitev - stroški pritožbe zoper sklep o stroških
Obdolženec in ne njegov zagovornik je upravičen, da dobi stroške, ki jih je imel z zastopanjem po zagovorniku, povrnjene iz proračuna.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 1/4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
azil - subsidiarna zaščita
Ker je tožena stranka pravilno ugotovila splošno neverodostojnost prve tožnice, tudi ni preverjala objektivnih okoliščin glede morebitnega utemeljenega razloga za prepričanje, da bi tožnice zaradi nehumanega ravnanja z njimi zaradi njihove zatrjevane bolezni v izvorni državi lahko utrpele resno škodo.
ZUS člen 73. ZPD člen 20. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZTel člen 16.
bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava - odškodnina za neizrabljen letni dopust kot strošek poslovanja - dolgoročna obveznost - odmera prometnega davka za priključnine, zakup telekomunikacijskih vodov, naročnin, storitev medomrežnega povezovanja, uporabe telefonskih govorilnic in uporabe posebnih telefonskih številk
Ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ki je bila s tožbo zahtevana, če zahteva za opravo glavne obravnave oziroma za izvajanje dokazov ni obrazložena in iz nje ni razvidno, katera za odločitev pomembna dejstva bi bilo potrebno ugotoviti, v spisih pa je glede na sporno razmerje dovolj podatkov za sprejem odločitve. Glavna obravnava je namreč sredstvo za izvajanje dokazov, zato mora biti zahteva za opravo glavne obravnave obrazložena, stranka pa mora v njej s stopnjo verjetnosti utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov. Če iz tožbe izhaja, da so sporna zgolj pravna stališča, zahteva za opravo glavne obravnave pa ni obrazložena, opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu glede na vsebino spora.
visoko šolstvo - izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev - merila za izvolitev v naziv
V avtonomno odločanje univerze sodijo tudi izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, za katere si univerza predpiše sama podrobnejša merila, ki morajo biti skladna z zakonom. Pristojnost javnih oblasti v procesu izvolitve univerzitetnih kadrov je v zagotavljanju skladnosti univerzinih aktov z veljavno zakonodajo in v zagotavljanju zakonitosti izvajanja postopkov, tudi izvolitev v naziv. Merila za izvolitve morajo biti enoznačna in ne smejo dopuščati možnosti različnih razlag.