Če je predlagana začasna odredba, ob tožbi vloženi zaradi varstva ustavnih pravic, se sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne more izogniti obligatornemu preizkusu tožbe in zahteve, predvsem, ali obstajajo procesne predpostavke po 34.členu ZUS, ki so pomembne tudi za postopek ugotavljanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Če katera od procesnih predpostavk iz 34.člena ZUS ni podana, je treba tožbo zavreči, še predno se pristopi k odločanju o utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe.
ZKP člen 372, 372-1, 372/1-5, 374, 373/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 196, 196/1.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - ponujanje naprodaj - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - odmera kazenske sankcije
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je lahko storjeno v obliki ponudbe naprodaj, ko gre za poskus prodaje, ki je določen kot dokončano kaznivo dejanje. Sodna praksa celo šteje, da je tudi prodaja ali nakup mamil vedno dokončano kaznivo dejanje, brž ko je sklenjena pogodba, to je sporazum glede kupca, blaga in cene, pri čemer ni treba, da je blago izročeno kupcu.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Kazenski postopek zoper obtoženca ni pravnomočno končan, izpodbijani pravnomočni sklep pa ni uvrščen med odločbe, zoper katere se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom.
ZKP člen 372, 372/1-3, 372/1-5, 426, 426/2.KZ člen 54, 54/3.
kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti v škodo obsojenca - preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je naložena posebna obveznost, in jo zajame v novi pogojni obsodbi, ob novi preizkusni dobi pa ne določi (prevzame) obsojencu naložene izpolnitve posebne obveznosti iz prejšnje pogojne obsodbe, preklic zaradi neizpolnitve posebne obveznosti ni mogoč.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 177, 177/2, 192, 192/2, 205.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost vzdrževalca ceste - odgovornost investitorja - namestitev varnostne ograje med pasovi obvoznice - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s pešcem - nedovoljen prehod obvoznice - nepričakovanost ravnanja oškodovanca - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pri izpolnjevanju zakonskih nalog omogočanja varnega prometa in vzdrževanja cest bi morali toženki kot pravni naslednici vzdrževalca ceste odvrniti možnost sicer nedovoljenega prehajanja ceste čez obvoznico, za katero pa sta vedeli. Prekratka in na več mestih poškodovana oziroma razrezana žična ograja na zelenem pasu na sredi obvoznice, ki je štiripasovna magistralna cesta, ni služila svojemu namenu preprečiti nedovoljeno prehajanje pešcev.
Pešcev prispevek v konkretni zadevi pomeni tudi njegovo krivdno odgovornost zaradi kršitve zakonske prepovedi prehajanja pešcev čez štiripasovno magistralno cesto, kar je pešec storil kljub postavljeni, čeprav neustrezni žični ograji in kljub obstoju prehodnega podhoda za pešce. Tako njegovo nedovoljeno ravnanje je bistveno prispevalo k škodnemu dogodku in ima tudi v primerjavi s krivdno opustitvijo rednega vzdrževanja ograje oziroma nenamestitve daljše ograje znatno večjo težo.
Tretje tožena zavarovalnica, ki odgovarja za ravnanje voznika motornega vozila, pa se je uspela oprostiti odgovornosti v danih okoliščinah nenadnega pojava pešca na štiripasovni magistralni obvoznici, ki tudi ni imela pločnikov in prehoda za pešce, voznik avtomobila ni mogel pričakovati. Ko je do take pričakovane situacije prišlo, pa se voznik trčenju ni mogel izogniti. Do nesreče je prišlo izključno zaradi ravnanja pešca.