sodba - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - izključen kazenski pregon - zastaranje pregona - kazenska ovadba in predlog - predlog oškodovanca za pregon
V modificirani obtožbi z zmanjšanjem kriminalne količine tožilka ni prestopila okvira historičnega dogodka, opisanega v obtožnem predlogu in ni šlo za novo (drugo), ampak za drugačno kaznivo dejanje, opis kaznivega dejanja pa bi glede na rezultat dokazovanja lahko prilagodilo tudi sodišče samo.
Vsebina oškodovančevega predloga za pregon ni nujno tudi opis kaznivega dejanja z vsemi zakonskimi znaki, zadošča namreč oškodovančev predlog z opisom življenjskega primera (historičnega dogodka), ki je predmet obtožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23408
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 377, 377/2, 420, 420/2.KZ člen 244, 244/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - predlog državnega tožilca glede pritožbe zoper sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic
Obdolženec, ki si je kot direktor gospodarske družbe protipravno prilastil izkupiček od prodanega vozila, ki ga je družba prodala v okviru svoje dejavnosti, je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje zapisnikarice višjega sodišča in stranke - objektivna nepristranost sodišča
Sorodstvenega razmerja sodne zapisnikarice s tožečo stranko ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v Ljubljani. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnih zapisnikaric v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
O kršitvi kazenskega zakona je mogoče govoriti le takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabi neko kazensko-materialno določbo, ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ne uporabi.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 177, 177/2, 192, 192/2, 205.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost vzdrževalca ceste - odgovornost investitorja - namestitev varnostne ograje med pasovi obvoznice - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s pešcem - nedovoljen prehod obvoznice - nepričakovanost ravnanja oškodovanca - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pri izpolnjevanju zakonskih nalog omogočanja varnega prometa in vzdrževanja cest bi morali toženki kot pravni naslednici vzdrževalca ceste odvrniti možnost sicer nedovoljenega prehajanja ceste čez obvoznico, za katero pa sta vedeli. Prekratka in na več mestih poškodovana oziroma razrezana žična ograja na zelenem pasu na sredi obvoznice, ki je štiripasovna magistralna cesta, ni služila svojemu namenu preprečiti nedovoljeno prehajanje pešcev.
Pešcev prispevek v konkretni zadevi pomeni tudi njegovo krivdno odgovornost zaradi kršitve zakonske prepovedi prehajanja pešcev čez štiripasovno magistralno cesto, kar je pešec storil kljub postavljeni, čeprav neustrezni žični ograji in kljub obstoju prehodnega podhoda za pešce. Tako njegovo nedovoljeno ravnanje je bistveno prispevalo k škodnemu dogodku in ima tudi v primerjavi s krivdno opustitvijo rednega vzdrževanja ograje oziroma nenamestitve daljše ograje znatno večjo težo.
Tretje tožena zavarovalnica, ki odgovarja za ravnanje voznika motornega vozila, pa se je uspela oprostiti odgovornosti v danih okoliščinah nenadnega pojava pešca na štiripasovni magistralni obvoznici, ki tudi ni imela pločnikov in prehoda za pešce, voznik avtomobila ni mogel pričakovati. Ko je do take pričakovane situacije prišlo, pa se voznik trčenju ni mogel izogniti. Do nesreče je prišlo izključno zaradi ravnanja pešca.