javna listina - izvedenci - invalidska komisija - mnenje invalidske komisije v sodnem postopku
V sodnem postopku mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa zavoda, torej ene od strank v postopku, ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Glede na to se je sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicevalo na določbo 247. člena ZPP v zvezi z izločitvijo izvedenca. Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev (zaradi česar se s tem v zvezi tudi ni mogoče sklicevati na določbo 247. člena ZPP o njihovi izločitvi), mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze. Gre za listine, ki so jih izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej za javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP).
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Prisojene zakonske zamudne obresti od posameznih mesečno zapadlih razlik plač predstavljajo postransko terjatev, ki se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta oz. vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upošteva.
Manjši zastoji ali odkloni od poti na zdravniški pregled, ki jo je delavec sicer sposoben opraviti sam, brez škode za svoje zdravje, ne predstavljajo kršitve zdravniških navodil ali nedovoljenega potovanja iz kraja bivanja.
Iz določbe 2. odstavka 244. člena ZPP ne izhaja dolžnost sodišča, da obvesti stranke o tem, koga namerava določiti za izvedenca, in jim da možnost izjave o tej določitvi. Ta določba predvideva le možnost, da bo sodišče pred takšno odločitvijo tako postopalo ("sodišče lahko da strankam možnost izjave"). Ker torej takšno ravnanje ni predvideno kot dolžnost oziroma obveznost sodišča, opustitev predhodnega obvestila in s tem možnosti predhodne izjave strank o določitvi izvedenca ne predstavlja kršitve postopka. Ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem pride v poštev šele, ko sodišče, ne pa morda stranka, oceni, da je izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (2. odstavek 254. člena ZPP), če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo popraviti z novim zaslišanjem (3. odstavek 254. člena ZPP).
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS, istočasno pa, da VS RS v enakovrstni zadevi še ni zavzelo stališča. Ker gre že v izhodišču za neskladno stališče tožnika, ki poleg tega ne pojasni, v čem naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in kje, oziroma za to, da praksa sodišča druge stopnje ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, pritožba tožnika ne more biti uspešna, saj zanjo niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
Tožnica za čas po letu 2000, ko ji je potekel mandat iz volitev v letu 1996, ni dokazala, da bi bila s sklepom občnega zbora potrjena za članico izvršnega organa sindikata, da bi bila izvoljena ali imenovana za zaupnico ali v kakšen organ sindikata ali da bi bila na letnih članskih sestankih ocenjena kot nosilka (sindikalne) funkcije, kar pomeni, da v času, ko je prišlo do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela statusa voljenega ali imenovanega delavskega (sindikalnega) predstavnika. Zato tudi če je neformalno še vedno opravljala določene naloge za sindikat, po mnenju revizijskega sodišča ni imela več statusa varovane osebe v skladu z določbo 113. člena ZDR (štiri leta in še eno dodatno leto), saj se ta izrecno naša samo na imenovane ali voljene sindikalne zaupnike. Smisel določbe 113. člena ZDR je namreč predvsem v tem, da voljenim ali imenovanim delavskim predstavnikom, ne glede na to, ali so to sindikalni ali drugačni predstavniki, omogoči nemoteno opravljanje njihovih funkcij.
Ni podana življenjska skupnost med moškim in žensko, če nista imela skupnega prebivališča, če nista živela v skupnem gospodinjstvu, če med njima ni bilo ekonomske skupnosti in če med njima ni bilo notranjega čustvenega razmerja. Zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine v smislu 77. člena ZPIZ (Uradni list RS, št. 12/92 s spremembami) v zvezi z 12. in 13. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo).
Izpolnitev pogojev za revizijo po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).
invalidnost - sprememba v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti - ponovno izvedensko mnenje
V 186. členu ZPIZ je glede stanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti dopuščena možnost nastanka sprememb, ki pogojujejo prenehanje ali spremembo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je tožena stranka, ob upoštevanju tožničine relativne mladosti in dalj časa trajajočega zdravljenja, imela podlago za določitev ponovnega izvedenskega mnenja o tožničini invalidnosti s presledkom leta in pol po podaji mnenja invalidske komisije II. stopnje.
ZSDU člen 10, 16, 20, 23, 24, 25, 36, 53.ZDSS-1 člen 45, 52.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev
V kolektivnem delovnem sporu je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija.
Če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak le, da bo za izvolitev preostalih članov potrebno izvesti nove oziroma nadomestne volitve. Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 10. člena ZSDU. Enako velja tudi za očitek glede datuma volitev. Tudi ta odločitev je v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU) in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem ni mogoče očitati volilni komisiji.
Glede na naravo zatrjevanih kršitev, njihovo medsebojno povezanost in povezavo z ugotavljanjem rezultatov volitev, je po presoji revizijskega sodišča predlog, vložen v osmih dneh po objavi rezultatov volitev, pravočasen.
Tudi v primeru večjega števila volivcev, določitev le enega samega volišča in združitev funkcij volilnega odbora in volilne komisije, samo po sebi še ne vpliva na zakonitost in pravilnost volitev.
Odločitev o predčasnih volitvah je v izključni pristojnosti volilnih organov. Če predčasnega glasovanja ni bilo, zaradi tega volitve, izvedene na dan glasovanja, niso nezakonite ali nepravilne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2.11.2004, iz uradnega zaznamka na tožbi pa je razvidno, da je bila tožba vložena neposredno na sodišču 10.12.2004, to je po poteku 30. dnevnega roka. Odpovedni rok 30 dni, ki je po mnenju tožene stranke pripadal tožniku, je bil določen v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je tožnik zanj izvedel že z vročitvijo odpovedi. Zato bi moral zahtevati ugotovitev nezakonitosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30. dneh od takrat, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se rok ne podaljša za 8 dni, ne glede na to, da je tožnik poizkušal s postopkom po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena urediti sporni problem). Ker gre v primeru 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR za prekluzivni rok, sodišče naj pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja sodnega postopka. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po poteku 30 dnevnega roka, tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor se šteje tudi določitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - učitelj
ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v 88. členu ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, oziroma delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da delodajalec te izbire ne bi smel opraviti na podlagi v naprej določenih kriterijev, saj to ni izrecno prepovedano. Ravno z uporabo v naprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se bo lahko delodajalec v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu uspešno branil pred očitkom šikane in diskriminacije.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23600
ZKP člen 316, 316/3, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 3, 3/2, 9, 242.ZASP člen 112.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah - prekoračitev obtožbe - zapisnik o glavni obravnavi - zapisnik o izpovedbah obdolženca - presoja pritožbenih navedb - vzročna zveza - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vdor v računalniški sistem - računalniški program - delovno razmerje in avtorska pogodba - čas izvršitve kaznivega dejanja
Procesne ugovore zoper zapisnik mora obramba podati sproti oziroma najpozneje ob nadaljevanju končanega zapisnika, sicer velja domneva, da zapis v celoti odraža dogajanje na glavni obravnavi.
Kaznivo dejanje vdora v računalniški sistem lahko stori kdorkoli in ne samo oseba, ki od zunaj vdre v računalnik, torej tudi oseba, ki program upravlja v okviru svojih delovnih dolžnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23319
ZKP člen 372, 372-1, 372-3.KZ člen 3, 185, 186. KZ-A člen 26, 27. KZ-B člen 12.
časovna veljavnost kazenskega zakona – načelo zakonitosti - uporaba milejšega kazenskega zakona – zvodništvo – posredovanje pri prostituciji – zloraba prostitucije – zakonski znaki kaznivega dejanja
Nihče ne more biti kaznovan za več in s hujšo kazensko sankcijo, kot je to določal zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, po drugi strani pa ne more biti strožje obravnavan kot tisti storilci, ki so storili enako (istovrstno) kaznivo dejanje kasneje.
Če vloga ni v slovenskem jeziku in je tožnik v roku ne dopolni s prevodom v slovenski jezik, pa je bil opozorjen na posledice, je bila vloga pravilno zavržena s sklepom.