Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS, istočasno pa, da VS RS v enakovrstni zadevi še ni zavzelo stališča. Ker gre že v izhodišču za neskladno stališče tožnika, ki poleg tega ne pojasni, v čem naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in kje, oziroma za to, da praksa sodišča druge stopnje ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, pritožba tožnika ne more biti uspešna, saj zanjo niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
Tožnica za čas po letu 2000, ko ji je potekel mandat iz volitev v letu 1996, ni dokazala, da bi bila s sklepom občnega zbora potrjena za članico izvršnega organa sindikata, da bi bila izvoljena ali imenovana za zaupnico ali v kakšen organ sindikata ali da bi bila na letnih članskih sestankih ocenjena kot nosilka (sindikalne) funkcije, kar pomeni, da v času, ko je prišlo do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela statusa voljenega ali imenovanega delavskega (sindikalnega) predstavnika. Zato tudi če je neformalno še vedno opravljala določene naloge za sindikat, po mnenju revizijskega sodišča ni imela več statusa varovane osebe v skladu z določbo 113. člena ZDR (štiri leta in še eno dodatno leto), saj se ta izrecno naša samo na imenovane ali voljene sindikalne zaupnike. Smisel določbe 113. člena ZDR je namreč predvsem v tem, da voljenim ali imenovanim delavskim predstavnikom, ne glede na to, ali so to sindikalni ali drugačni predstavniki, omogoči nemoteno opravljanje njihovih funkcij.
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Prisojene zakonske zamudne obresti od posameznih mesečno zapadlih razlik plač predstavljajo postransko terjatev, ki se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta oz. vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upošteva.
Manjši zastoji ali odkloni od poti na zdravniški pregled, ki jo je delavec sicer sposoben opraviti sam, brez škode za svoje zdravje, ne predstavljajo kršitve zdravniških navodil ali nedovoljenega potovanja iz kraja bivanja.
Iz določbe 2. odstavka 244. člena ZPP ne izhaja dolžnost sodišča, da obvesti stranke o tem, koga namerava določiti za izvedenca, in jim da možnost izjave o tej določitvi. Ta določba predvideva le možnost, da bo sodišče pred takšno odločitvijo tako postopalo ("sodišče lahko da strankam možnost izjave"). Ker torej takšno ravnanje ni predvideno kot dolžnost oziroma obveznost sodišča, opustitev predhodnega obvestila in s tem možnosti predhodne izjave strank o določitvi izvedenca ne predstavlja kršitve postopka. Ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem pride v poštev šele, ko sodišče, ne pa morda stranka, oceni, da je izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (2. odstavek 254. člena ZPP), če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo popraviti z novim zaslišanjem (3. odstavek 254. člena ZPP).
razveljavitev prvostopne sodbe - poprava nepravilnosti po sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Če sodišče prve stopnje po prvi razveljavitvi tega ne stori, to ne sme iti v škodo strank, ampak mora dokazni postopek dopolniti sodišče druge stopnje. Ne gre za izvedbo celotnega dokaznega postopka, če bistvene okoliščine glede razlogov za razporeditev delavca izhajajo iz že predloženih listin: organizacijske spremembe in razlogi, navedeni v sklepu o razporeditvi. Vprašanje učinkovanja sklepa o razporeditvi pa je predvsem pravno vprašanja, o katerem prva stopnja ima obrazložitev.
slovenska vojska - razporejanje na drugo formacijsko dolžnost - količnik za določitev osnovne plače
V primeru razporeditve na drugo dolžnost gre v skladu s pogodbo o zaposlitvi delavcu plača na podlagi količnika in dodatkov, ki so določeni v formaciji ali z drugimi predpisi za dolžnost, na katero je razporejen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - drugo ustrezno delo - ponudba dela pri drugem delodajalcu
Delodajalec lahko delavcu ponudi zaposlitev v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR le v svojem imenu in ne tudi v imenu druge pravne osebe. V tej smeri bi bil možen tudi drugačen dogovor med toženo stranko in njeno pogodbeno partnerico, vendar očitno takega dogovora ni bilo, tožena stranka sama pa (kot izhaja iz odpovedi z dne 2.10.2003), ki je sicer preverila stanje, ni imela možnosti, da bi s tožnico sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, kot to predvideva citirana zakonska določba. Tožena stranka je torej v skladu z zakonsko zahtevo preverila možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi ali drugimi pogoji in s tem zadostila zahtevi, ki povečuje možnosti delavke, da bi kljub spremenjenim poslovnim razlogom zadržala zaposlitev pri svojem delodajalcu. Zato nima prav tožnica, ko navaja, da bi ji morala tožena stranka ponuditi podpis pogodbe o zaposlitvi pri drugi pravni osebi (svoji pogodbeni partnerici).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.ZPP člen 318, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, predvsem po 3. in 4. točki prvega odstavka navedenega člena, če iz tožbi priloženih listin ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s tožbi priloženimi listinami.
Sporazum med SFRJ in ZR Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25.
starostna pokojnina - vštevanje zavarovalne dobe v tuji državi
Iz določbe 25. člena Sporazuma med SFRJ in ZR Nemčijo (Uradni list SFRJ, št. 6/69) izhaja, da se obdobja do enega leta zavarovanja v eni od držav ne upošteva v zavarovanje države, kjer je bilo to obdobje izkazano, temveč mora takšno obdobje prevzeti zavarovanje druge države - podpisnice sporazuma. Pogoj za to je, da zavarovanec sploh pridobi pravico do pokojnine po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Ta pogoj je bil v tej zadevi po sporočilu nemškega nosilca zavarovanja (ki ga tožnik ne izpodbija) izpolnjen šele dne 1.11.1996. Glede na to po pravilnem tolmačenju sodišč prve in druge stopnje ni podlage, da se tožniku prizna pravica pred tem datumom.
Revizija je bila vložena po zakonskem roku. Kot revizije namreč ni mogoče šteti tožnikove prve vloge po pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje, ki jo je poslal priporočeno po pošti dne 3.2.2004 in jo je sodišče druge stopnje prejelo dne 9.2.2004. Ta vloga je nerazumljiva, saj je napisana v albanskem jeziku in je kljub pozivu sodišča prve stopnje v sklepu z dne 2.3.2004 tožnik ni prevedel v slovenski jezik. Ni mogoče upoštevati določbe 17. člena ZDSS, po kateri sodišče v primeru nerazumne, očitno napačne ali pomanjkljive vloge, to najprej vrne v popravek vložniku in mu določi rok, do katerega jo mora znova vložiti, če gre za vlogo, vezano na rok, ki se sodišču vrne brez popravkov oziroma dopolnitve, pa vložnika, ki je fizična oseba in ki ga ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik, povabi in mu pomaga vlogo popraviti oziroma dopolniti. Pomoč sodišča pri popravi oziroma dopolnitvi se namreč ne nanaša na prevod vloge, za katero se, ker jo vložnik po pozivu sodišča ne prevede v slovenski jezik, niti ne ve, kaj predstavlja, prav zato pa tudi ni mogoče ugotoviti, ali je sploh vezana na nek rok.
javna listina - izvedenci - invalidska komisija - mnenje invalidske komisije v sodnem postopku
V sodnem postopku mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa zavoda, torej ene od strank v postopku, ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Glede na to se je sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicevalo na določbo 247. člena ZPP v zvezi z izločitvijo izvedenca. Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev (zaradi česar se s tem v zvezi tudi ni mogoče sklicevati na določbo 247. člena ZPP o njihovi izločitvi), mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze. Gre za listine, ki so jih izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej za javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23600
ZKP člen 316, 316/3, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 3, 3/2, 9, 242.ZASP člen 112.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah - prekoračitev obtožbe - zapisnik o glavni obravnavi - zapisnik o izpovedbah obdolženca - presoja pritožbenih navedb - vzročna zveza - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vdor v računalniški sistem - računalniški program - delovno razmerje in avtorska pogodba - čas izvršitve kaznivega dejanja
Procesne ugovore zoper zapisnik mora obramba podati sproti oziroma najpozneje ob nadaljevanju končanega zapisnika, sicer velja domneva, da zapis v celoti odraža dogajanje na glavni obravnavi.
Kaznivo dejanje vdora v računalniški sistem lahko stori kdorkoli in ne samo oseba, ki od zunaj vdre v računalnik, torej tudi oseba, ki program upravlja v okviru svojih delovnih dolžnosti.
status vojaškega vojnega invalida po Zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa vojaškega vojnega invalida po 1. členu ZVVA (1991), saj se mu je zdravstveno stanje poslabšalo kot nevojaški osebi pri opravljanju delovne dolžnosti za obrambo države, opredeljene v 5. členu Zakona o obrambi in zaščiti.
Če vloga ni v slovenskem jeziku in je tožnik v roku ne dopolni s prevodom v slovenski jezik, pa je bil opozorjen na posledice, je bila vloga pravilno zavržena s sklepom.