Revizija je vložena proti prvostopenjski sodbi, proti kateri pa je po zakonu ni mogoče vložiti.
Ni pravno pomembna okoliščina, da sta tožnika zahtevane obresti izračunala in jih uveljavljala v določenih zneskih, ki presegajo revizijski prag. Ali se obresti uveljavljajo opisno z navedbo, od kakšne glavnice in za katero obdobje se zahtevajo, ali pa se uveljavljajo v že izračunanih zneskih, ne vpliva na njihovo pravno naravo. V obeh primerih gre za obresti, ki so stranska terjatev in kot take ne vplivajo na opredelitev vrednosti spora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izterjava stroškov kazenskega postopka - sodišče kot upnik
Dejstvo, da izterjavo stroškov kazenskega postopka izvaja sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek, ni tehten razlog za delegacijo, saj sodišče opravlja le svojo dolžnost in od tega nima nobene koristi, ne pravnega interesa.
Toženec dolguje najemnino po najemni pogodbi. Ker je ni poravnal, sta nižji sodišči tožeči stranki nudili sodno varstvo ter tožencu naložili plačilo najemnine. Pravna podlaga takšne odločitve so pogodbena pravila ter splošna določba o dolžnosti izpolnitve obveznosti Š17. člen ZORĆ.
spor zaradi ugotovitve priznanja očetovstva - premoženjskopravni spor - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
V tej zadevi so tožniki v tožbi, s katero so uveljavljali (zaradi kasnejše spremembe primarni) tožbeni zahtevek za ugotovitev očetovstva, vrednost spora opredelili z zneskom 2.100.000 SIT. Ta del spora je statusne narave. Ob kasnejši spremembi tožbe in uveljavljanju podrejenega tožbenega zahtevka za ugotovitev o danem priznanju očetovstva pa vrednosti spremenjenega dela tožbe niso opredelili, čeprav gre pri podrejenem tožbenem zahtevku za drugačno dejansko ter pravno podlago in čeprav je to del spora premoženjske narave. Tudi toženec ni nikoli ugovarjal izostanku navedbe vrednosti spremenjenega dela tožbe. Zato ima pasivnost obeh pravdnih strank za posledico, da odločitev obeh sodišč o podrejenem tožbenem zahtevku ni revizijsko izpodbojna.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščine, ki jih zahteva povezuje s psihičnim stanjem in krivdnim odnosom do kaznivega dejanja bodo razjasnjene šele v nadaljnjem postopku in za presojo obstoja begosumnosti ter ponovitvene nevarnosti v času, ko je sodišče odločalo o odreditvi pripora, niso odločilne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je prišlo pred nekaj leti do razveze zakonske zveze med tožnikom in uslužbenko Okrajnega sodišča A. (ki bi bilo sicer splošno krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi), nikakor ne more biti tehten razlog za prenos pristojnosti nazaj na to sodišče.
Navkljub dejstvu, da meja med lastniki sosednjih zemljišč ni sporna, meja ni dokončna, če ni bila ugotovljena v postopku, ki ga je predpisoval Zakon o zemljiškem katastru oziroma ga sedaj določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.
Neopredeljena ali ne dovolj opredeljena vrednost spornega predmeta ni pomanjkljivost, ki bi preprečevala meritorno obravnavanje tožbe, pač pa pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus, ali je revizija dovoljena.
Postopka po 108. členu ZPP in po 3. odstavku 44. člena ZPP sta bistveno različna. Prvi je enostranski, drugi nujno kontradiktoren, vendar je omejen le na določeno časovno obdobje. Vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik, je mogoče ugovarjati le do začetka obravnavanja glavne stvari.
Res je, da stranki ne smeta trpeti škodljivih posledic zaradi pasivnosti sodišča. Vendar to ne pomeni, da gre dolžnost sodišča skrbeti za pravice strank tako daleč, da bi bilo treba za ceno enakopravnosti strank v postopku, eni od njih omogočiti, da potem, ko je revizija že vložena, z naknadno in enostransko določitvijo vrednosti spornega predmeta odloči, ali je bodisi njena, bodisi nasprotnikova revizija sploh dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča - sorodstveno razmerje stranke s sodnikom pritožbenega sodišča
Samo obstoj sorodstvenega razmerja med stranko in enim od pritožbenih sodnikov še ne utemeljuje razumnega dvoma v nepristranskost vseh ostalih pritožbenih sodnikov.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja
Tožbena trditvena podlaga ni utemeljevala stvarnopravnega tožbenega zahtevka za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnih pravil ODZ. Osnovni pogoj za pridobitev lastninske pravice po pravnem pravilu paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. Tožnikove trditve, da je gradil z dovoljenjem očeta kot izročevalca (ki po izročitvi premoženja ni bil več njegov lastnik) in z vednostjo toženca kot prevzemnika, že same po sebi onemogočajo materialnopravni sklep, da je bil tožnik v dobri veri.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - prenehanje pridržanja - odklanjanje zdravljenja - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Razlog za podaljšanje pridržanja je pridržančevo dosledno odklanjanje terapije (jemanja zdravil), ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti. S prenehanjem pridržanja bi bilo ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje: zaradi njegovega neizogibnega poslabšanja kot posledica opustitve nujne terapije bi bila povzročena huda škoda samemu pridržancu (70. člen ZNP) v obliki njegovega osebnostnega razkroja, za preprečitev katerega sta še vedno nujno potrebna zavodska oskrba in nadzor.
tožba zaradi molka organa druge stopnje - procesen predpostavke
Če niso izkazane procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, je treba tožbo zavreči po 2. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, saj je tožba vložena prezgodaj. Pri presoji procesnih predpostavk ni kontradiktornosti postopka, zato tožniku pravica do takega postopka ni bila kršena.
obnova - skrbnost pri zbiranju pravdnega gradiva - potencialna dejstva
Od (tožene) stranke ni mogoče zahtevati, da mora biti pozorna na vsa potencialna dejstva, čeprav za njihov obstoj ne govori nič. Na dejstvu, ki ga stranka lahko ugotovi naključno in ne z običajnim sistematičnim zbiranjem pravdnega gradiva, je zato mogoče utemeljiti obnovitveni predlog.
Neogibnost pripora sodišče presoja tako, da ob uporabi načela sorazmernosti pretehta, ali je v konkretnem primeru varnost ljudi zaradi nevarnosti ponovitve določenega specifičnega kaznivega dejanja ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode in ali je ta cilj mogoče doseči z ukrepom milejše narave.