zadruge - javni razpis za sofinanciranje programov strokovnega dela in prireditev
Že iz naslova javnega razpisa izhaja, da so upravičenci do sofinanciranja programov strokovnega dela stanovska in interesna združenja kmetijskih pridelovalcev. Po mnenju sodišča Zadružna zveza Slovenije ni interesno ali stanovsko združenje njenih članov, temveč združenje, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov (1. člen ZZad, Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94 in 35/96), torej je gospodarsko združenje. Kot taka pa, kot izhaja iz razpisa, ki ga je treba razlagati kot celoto in v skladu z njegovim namenom, tudi po mnenju sodišča ne more biti upravičena za dodelitev sredstev.
Tožena stranka o tožnikovi pritožbi ni odločila v zakonskem roku in niti ne na nadaljnji tožnikov poziv vložen dne 14.9.2001 in 4.12.2001, v katerem je tožnik zahteval odločitev o pritožbi v naslednjih osmih dneh. Glede na navedeno je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena dne 21.2.2002, upravičena. V obravnavanem primeru pogoji iz 1. odstavka 61. člena ZUS niso izpolnjeni, saj podatki spisa ne dajejo podlage za odločitev, za odločitev relevantnih dejstev pa, sodišče samo, na glavni obravnavi, tudi ne bi moglo ugotoviti. Glede na navedeno je sodišče odločilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti tožena stranka in sicer v 60 dneh od pravnomočnosti te sodbe, kar je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje pri tem zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.
ZVK člen 13, 13/3-2, 13/3-5, 13, 13/3-2, 13/3-5. ZUP člen 147, 147.
nelojalna konkurenca - predhodno vprašanje
Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru alkoholne pijače, celostna podoba izdelka, ki ga izdeluje tožeča stranka, pri čemer je treba upoštevati ne samo besedo ČINARINO, ki je bila ob izdaji prvostopne odločbe sicer zaščitena z dokončno pravnomočno odločbo o blagovni znamki, temveč celotni izdelek z vsemi podrobnostmi, kot jih navaja predlagatelj začasne prepovedi dejanj nelojalne konkurence. Ker je primerjava obeh izdelkov nujna v obravnavanem postopku, torej sama rešitev oziroma pravnomočna odločba o priznanju blagovne znamke ČINARINO, ki obsega zgolj besedno zaščito, ne more predstavljati celotnega dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti v obravnavanem postopku. Ker torej ugotovitev podobnosti v obravnavanem postopku ni odvisna le od rešitve upravnega spora o priznanju blagovne znamke Činarino je po mnenju sodišča organ prve stopnje kršil določila ZUP, ko je postopek prekinil, tožena stranka pa je tak sklep iz pravilnih razlogov odpravila.
radijsko dovoljenje - pristojbina za uporabo radijske frekvence
Katero dejanje oziroma akt zakonodajalec šteje za začetek uporabe radijske frekvence, kar je sicer relevantno za zakonsko obveznost plačevanja pristojbine, izhaja iz določila 1. odstavka 37. člena ZTel, in sicer je po tem določilu čas izdaje radijskega dovoljenja relevanten za plačevanje pristojbine za uporabo radijskih frekvenc. Dejstvo, da (pri)tožnik radijske postaje dejansko ne uporablja, ne vpliva na obveznost plačila pristojbine. Ko zavezanec pridobi radijsko dovoljenje, Uprava RS za telekomunikacije frekvence ne more podeliti nikomur drugemu in od tega trenutka ni nobenega drugega zavezanca za plačilo pristojbine razen lastnika dovoljenja.