ZUS člen 26, 26/3, 61, 61/1, 61/5, 65, 65/1. ZUP (1986) člen 6.
upravni postopek - s strani pošte potrjena oddajna knjiga - primeren dokaz o vloženi vlogi v upravnem postopku - molk organa
Po upravno-sodni praksi se lahko štejejo poštni izkazi, kot ga je predložila tožeča stranka (od pošte potrjena oddajna knjiga), za primeren dokaz o vloženih vlogah v upravnem postopku, kajti ZUP glede tega nima posebnih pravil. Sodišču ni bilo treba preverjati verodostojnosti tega dokaza, ker tožena stranka neverodostojnosti kopije oddajne knjige ni uveljavljala. Trditev, da dokaz o poslani priporočeni pošiljki ne potrjuje, da je bila vloga dejansko vložena, če ni predložena tudi vsebina te pošiljke, pa neutemeljeno poskuša odvzeti pomen, ki ga ima v praksi potrdilo o poslani poštni pošiljki. Trditev, da si je tožeča stranka v letu 1997 urejala status tujca v pravnem pogledu ne izključuje možnosti, da je tožnik 26. 6. 1997 vložil tudi prošnjo za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo.
Pri presoji ali bo prišlo do zamenjave proizvodov pri povprečnem potrošniku, je treba upoštevati tudi poznanost znamke na trgu. Možnost zamenjave je tem večja, čim večja je poznanost starejše znamke. V slovenskem prostoru po oceni sodišča poznanosti znamke stranke z interesom ni mogoče zanikati in zato tudi ne izključiti možnost zamenjave znamk.
V postopkih, v katerih se investitorjem dovoljujejo posegi v prostor oziroma v objekt, lahko po mnenju sodišča sosedje oziroma lastniki sosednjih nepremičnin varujejo le svoje pravice in pravne koristi, ne morejo pa uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa. V postopkih izdaje upravnega dovoljenja, s katerim se dovoljuje poseg v prostor, prav tako sosedje oziroma lastniki sosednjih nepremičnin ne morejo z uspehom uveljavljati ugovorov, ki zadevajo varovanje javnega interesa, saj so slednjega dolžni varovati upravni organi.
ZVK člen 13, 13/3-2, 13/3-5, 13, 13/3-2, 13/3-5. ZUP člen 147, 147.
nelojalna konkurenca - predhodno vprašanje
Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru alkoholne pijače, celostna podoba izdelka, ki ga izdeluje tožeča stranka, pri čemer je treba upoštevati ne samo besedo ČINARINO, ki je bila ob izdaji prvostopne odločbe sicer zaščitena z dokončno pravnomočno odločbo o blagovni znamki, temveč celotni izdelek z vsemi podrobnostmi, kot jih navaja predlagatelj začasne prepovedi dejanj nelojalne konkurence. Ker je primerjava obeh izdelkov nujna v obravnavanem postopku, torej sama rešitev oziroma pravnomočna odločba o priznanju blagovne znamke ČINARINO, ki obsega zgolj besedno zaščito, ne more predstavljati celotnega dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti v obravnavanem postopku. Ker torej ugotovitev podobnosti v obravnavanem postopku ni odvisna le od rešitve upravnega spora o priznanju blagovne znamke Činarino je po mnenju sodišča organ prve stopnje kršil določila ZUP, ko je postopek prekinil, tožena stranka pa je tak sklep iz pravilnih razlogov odpravila.