Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.
V skladu z določbo 360. člena OZ zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pritožnik že sam pravilno navaja, da zadržanje povzročijo vse tiste ovire, subjektivne ali objektivne, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem ter da je ovira pri dostopu do sodišča lahko tudi pravne narave. Zmotno pa je stališče pritožnika, da dejstvo izdane začasne odredbe v danem primeru ni predstavljalo nepremagljive ovire, ki bi tožeči stranki prepovedovala vložiti tožbo na izplačilo bančne garancije.
nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1.
izročilna pogodba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba - izredno priposestvovanje - priposestvovalna doba - nagrada za poročilo stranki
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določbe tega zakona. Ta kot materialno predpostavko za priposestvovanje predpisuje dobroverno lastniško posest in priposestvovalno dobo, ki za nepremičnine znaša 10 let (drugi odstavek 43. člena SPZ). To pa ne pomeni, da se je zato priposestvovalna doba iztekla že v letu 1993, ampak to, da se je iztekla z uveljavitvijo SPZ. Drugačno stališče bi pomenilo retroaktivno uporabo določb SPZ, ki pa je ta ni predvidel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029719
ZPP člen 226, 226/1, 228. OZ člen 190.
sofinanciranje športnih dejavnosti - zahtevek za izplačilo sredstev - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - vračilo nenamensko porabljenih sredstev - pogoji za sofinanciranje - neupravičena pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predložitev listine
Namenska poraba sredstev in izvedba celotnega programa še ne pomenita nujno, da je tožena stranka upravičena do celotnega zneska financiranja. Če tožeča stranka ob presoji zahtevkov ugotovi, da je realizirana vrednost oziroma realiziran obseg programa manjši od predvidenega za več kot 15 %, lahko temu ustrezno zmanjša izplačilo dodeljenih sredstev. Ko dodeljena sredstva izplača, njihovega zmanjšanja (in vračila) na podlagi pogodbe o sofinanciranju ne more več zahtevati. Vendar pa bi bila sredstva, ki bi bila nasprotni pogodbeni stranki nakazana preko te omejitve, nakazana brez pogodbene podlage in bi jih tožeča stranka tudi na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi lahko zahtevala nazaj.
pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v evidence - pisno soglasje
Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037360
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 277, 277/1-3, 437, 437/1.
mladoletni oškodovanec - predlog za pregon - pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrženje obtožnega predloga
Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v šestnajsto poglavje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - storil zoper mladoletne oškodovance, zato predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben.
odškodninska odgovornost - pretep - prekoračeni silobran - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca
V pretepu med pravdnima strankama, je tožena stranka prekoračila silobran. Tožnik je toženca stisnil za vrat in ga tiščal ob ograjo, vendar se je toženec izvil iz prijema in tožnika odrinil. Nato pa je tožnika tako udaril s pestjo, da mu je zlomil nos in je utrpel pretres možganov, toženec sam pa si je zlomil roko. Takšna obramba je bila pretirana in nesorazmerna, zato je podan prekoračen silobran.
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
Ker je zavarovalnica (toženka) dokazala, da je bolnišnica ustrezno čistila hodnik, na katerem je tožnici (pacientki) zdrsnilo, da je padla, se je ekskulpirala odgovornosti.
Ročno čiščenje hodnika je ob postavitvi opozorilne table in protizdrsnih tleh običajen način čiščenja. Možnost strojnega čiščenja ne pomeni, da je podana protipravnost ravnanja.
Sklep o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, in sicer o priznanju in razglasitvi izvršljivosti sklepa okrajnega sodišča v Moskvi, nima vpliva na odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki je bil v postopku zavarovanja izdan pred izdajo sklepa o prekinitvi pravdnega postopka.
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje v tej pravdi vtoževane denarne terjatve. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju tožnikove terjatve v obrestnem delu.
Zaradi toženkinega odtujevanja nepremičnega premoženja je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvostopenjsko sodišče lahko, ko odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, upošteva le tista dejstva, ki so nastala do odločitve o ugovoru, zaradi česar kasnejših dejstev (ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva) tudi v pritožbenem postopku v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
Pritožba pa uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka še iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj navaja, da so tudi ostali dokazi, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, pridobljenih v predkazenskem postopku, na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, kar pa so dokazi, kateri morajo biti kot nedovoljeno pridobljeni dokazi izločeni. Pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ne more soglašati. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je najprej izvedel obširen pripravljalni postopek ter zaslišal mladoletnika, oba oškodovanca, številne priče in izvedenca, nato pa na glavni obravnavi te dokaze še ponovil. Sklep sodišča prve stopnje ne temelji na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, ampak na vsebini izvedenih dokazov na nejavni glavni obravnavi, ko so bili mladoletnik, oba oškodovanca, priče in izvedenec zaslišani neposredno. Mladoletniku je torej storitev obeh kaznivih dejanj dokazana na zakonito pridobljenih dokazih. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029105
ZPP člen 87, 87/3. SZ-1 člen 10, 87, 87/5, 103, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokaza
Sistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi.
Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami.
Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka.
Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča, je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, od katerega tudi danes ne odstopa, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo strokovnjak.
Pogoj za odpoved najemnega razmerja iz razlogov po petem odstavku 103. člena SZ-1 ni posedovanje primernega stanovanja, ki bi lastniku zagotavljal primerljivo bivanje, temveč zadošča, da so izpolnjene zahteve iz 10. člena SZ-1, ki predstavlja minimalen, še sprejemljiv stanovanjski standard. Namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je dejansko ne potrebuje in je namenjena dejansko tistim socialno ogroženim družinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Zakonodajalec je na ta način uravnotežil interese lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika, ki si sicer najema ne bi mogel privoščiti. Ta je upravičen do najema za neprofitno najemnino zato le tedaj, ko je njegov socialni položaj tako šibek, da bi brez njega ostal brez človeku dostojne strehe nad glavo. Če pa si jo lahko zagotovi drugače, prevladujejo interesi najemodajalca.
Tožena stranka je v pritožbi navedla, da je njen poštni predal vidno označen in vsak dan tudi pregledan od strani zaposlenih v podjetju ter, da je bila dejanska vročitev sklepa dne 20. 6. 2019. V konkretnem primeru, v katerem tožena stranka ni v skladu z obvestilom puščenim v njenem poštnem predalčniku v roku 15 dni prevzela sodbe na pošti, se na podlagi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da ji je bila sodba vročena s potekom tega roka, torej v torek 18. 6. 2019. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
Pritožnik meni, da dejstvo, da potrebnih davčnih napovedi oziroma odmer ni opravil, še ne pomeni, da je dal neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. Ustaljena sodna praksa je, da pod domnevo iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP spadajo tudi situacije, ko dolžnik ustreznih davčnih napovedi ali obračunov sploh ne opravi, torej ko davka ne prijavi, pa bi ga moral.
KZ-1 člen 254, 254/3. ZKP člen 522, 522/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 19, 19/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18, 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izročitev tujca - kršitev pravice do obrambe - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor - smrtna kazen - mučenje
Naroka za glavno obravnavo ni mogoče enačiti z narokom, ki ga opravi preiskovalni sodnik zaradi prošnje tuje države za izročitev tujca, saj se na tem naroku ne odloča o krivdi tujca, temveč le o izpolnjenosti pogojev za njegovo izročitev.
Določba drugega odstavka 19. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah je potrebno razlagati v smislu telesnega ali psihičnega mučenja, nečloveškega ravnanja, poniževanja oziroma kaznovanja izročene osebe, ne pa v luči višine predpisane kazni za kaznivo dejanje, za katero se tujec izroča.
zavarovanje z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe
Sodišče lahko glede na določbe ZIZ o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga. V fazi odločanja o predlogu za začasno odredbo torej ni potrebno izvajati kontradiktornega postopka. Takšen postane postopek šele v fazi obravnavanja ugovora. Tako sklep o zavarovanju kot oba dodatna sklepa o zavarovanju sta bila izdana brez izvedbe kontradiktornega postopka in le na podlagi upnikovih navedb, kar terja natančno in obrazloženo opredelitev do dolžnikovih navedb, podanih v ugovoru in nadaljnih vlogah.