stroški - izvršilni stroški - potrebnost stroškov - kriterij potrebnosti stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - samostojna storitev odvetnika - stroški za sestavo vloge - posvet s stranko
Navedeni tridesetdnevni rok ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se lahko zahteva povračilo stroškov, in se nanaša le na primere, ko stroškov iz različnih razlogov ni bilo mogoče priglasiti takrat, ko so nastali. V primerih, ko je višina stroškov znana že prej, pa je treba povračilo stroškov zahtevati takoj.
Glede stroška posveta s stranko pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v določbah OT ni podlage za njegovo priznanje, saj se plačilo za posamezno storitev po tar. št. 39 OT prizna le, če gre za samostojno storitev in ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
Stroškov predmetne vloge dolžnik ni v ničemer povzročil. Dolžnik je plačal kolikor je plačal in ni sporno, da ni plačal celotne terjatve. Vloga je nastala kot posledica samoiniciative sodišča, brez grožnje s kakšno sankcijo (npr. ustavitev postopka), če bi upnik ostal pasiven. Sodišče prve stopnje je očitno zaradi pomembnosti predmeta izvršbe upnika le spodbudilo, da reagira, če je bila celotna terjatev slučajno plačana, da se izvršba na nepremičnino ne nadaljuje. Glede na vse zgoraj pojasnjeno upnikovo sporočilo sodišču z dne 29. 7. 2019 tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo nujno potrebno za dosego končnega uspeha v izvršbi, to je njegovega poplačila in kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, v ničemer ni vplivalo na tek postopka.
hišni zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora - namen kaznovanja - privilegij
Hišni zapor iz petega odstavka 86. člena KZ-1 predstavlja nadomestni način izvršitve kazni zapora. Gre za privilegij, ki se od prestajanja zapora v zavodu razlikuje v prostoru, kjer se izvaja (bodisi se izvaja na naslovu obsojenčevega stalnega ali začasnega bivanja bodisi v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo). Urejen je izrazito restriktivno in nadzorstveno, saj so pravila o prepovedi oddaljevanja od stavbe in omejenih stikov iz šestega odstavka 86. člena KZ-1 stroga. Že iz same jezikovne razlage navedene določbe, po kateri se obsojenec v času prestajanja kazni ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela, je razvidno, da je zakonodajalec možnost oddaljevanja od stavbe predvidel zgolj izjemoma. Tudi v fazi izvrševanja kazni je namreč potrebno upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni (retribucija). Bistvo slednjega je naziranje, da je kazen racionalno, natančno in pravično odmerjeno povračilo, ki storilca prizadene, in katerega edino merilo je teža kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPol člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - vožnja pod vplivom alkohola - rok za podajo odpovedi
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni strogo formalen postopek z vsemi procesnimi zagotovili. S tem, ko tožena stranka tožniku ni predložila lastnih listinskih dokazov, ni bila kršena tožnikova pravica do učinkovitega zagovora. Zagovor namreč pomeni pravico delavca, da se o očitkih toženke izjasni, ta pravica pa je bila tožniku v obravnavanem primeru zagotovljena, kar je v svoji izpovedbi potrdil tudi predstavnik sindikata. Tožnik pravice do zagovora ni izkoristil, je pa zagovor podal v pisni obliki. Dejstvo, da se je tožnik zagovora udeležil sam (brez pooblaščenca) pa ne pomeni kršitve pravice do zagovora. Tožnik je imel dovolj časa za pripravo na zagovor, na zagovoru pa je bil udeležen tudi predstavnik sindikata.
Kadar gre za policiste, med nedopustna ravnanja sodijo tudi vožnja pod vplivom alkohola, objestna vožnja, grožnja in nedostojno vedenje nasproti javnim osebam, četudi kršitve niso bile storjene med delovnim časom. Temeljna naloga policije je med drugim varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in preiskovanje storitev kaznivih dejanj in prekrškov, zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje premoženjske koristi, ki izvirajo iz kaznivih dejanj in prekrškov (4. člen Zakona o policiji). Tožnik je ravnal v nasprotju s tem, saj je sam storil prekršek, s svojo vožnjo pa tudi ogrožal osebno varnost ostalih udeležencev v prometu, škodoval ugledu policije, njegovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca).
spor majhne vrednosti - plačilo šolske prehrane - obstoj pravnega temelja - dokaz o obstoju temelja
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek terjatve oziroma obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, kar pa je v postopku dokazano in kar nenazadnje priznava tudi toženka sama. Obveznost plačila šolske malice nastane že s prijavo na šolsko prehrano, toženka pa ni trdila, da obroki niso bili zagotovljeni ali pa da so bili pravočasno odjavljeni.
ZDR-1 člen 128, 148, 148/6.. ZPP člen 286, 337, 337/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (2016) člen 45, 45/8.
neenakomerno razporejen delovni čas - pobotni ugovor - posebni pogoji dela - plačilo dodatka
Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela je zagotovljena z zakonom (128. člen ZDR-1), ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Ravno zato so delavci, če delajo v posebnih pogojih dela, do dodatkov upravičeni, čeprav kolektivna pogodba teh pravic ne ureja. V tem primeru je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Vrhovno sodišče je v novejši odločitvi opr. št. VIII Ips 214/2017 zavzelo stališče, da določba drugega odstavka 972. člena OZ dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar kolektivno nezgodno zavarovanje ni sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje oziroma da se v takem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec. To pomeni, da je za uporabo določbe tretjega odstavka 972. člena OZ odločilno, ali je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo in ne zadostuje zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačala premijo zanj.
Pritožnik z navedbami, s katerimi podaja predvsem obrazložitev obtožnega predloga in ki se nanašajo na vsebinsko presojo zadeve, ne izpodbija pravilnih razlogov sodišča prve stopnje za zavrženje obtožnega predloga, torej odsotnosti zakonskih znakov v opisu očitanih kaznivih dejanj.
Opis v obtožnem predlogu mora biti sestavljen tako, da so v njem konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pomeni, da mora biti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami opisano ravnanje obdolžencev, s katerimi naj bi storili očitano kaznivo dejanje.
zagovornik - preklic pooblastila - postopek za preklic pogojne obsodbe - pravica do obrambe
Obdolženčeva izjava na predobravnavanem naroku ali naroku za glavno obravnavo, da se bo zagovarjal sam, ne pomeni preklica pooblastila zagovorniku, saj mora biti preklic izrecen (sodba I Ips 106/2002 z dne 28. 5. 2002).
Postopek preklica pogojne obsodbe pomeni odločanje, ki ne prestavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje (pravnomočne) sodbe v zakonsko določenih mejah (sodba I Ips 57653/2010 - 24 z dne 1. 9. 2011, podobno VSM sklep II Kp 53719/2014 z dne 23. 1. 2019).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030042
ZKP člen 435, 435/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 257, 257/1.
oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nepopolnost obtožnega predloga
Pritožnica z navedbami, da je bil obdolženec pred kakršnimkoli postopkom na zasebnem zemljišču dolžan preveriti, ali imajo vsi udeleženci postopka dokumente, očitno skuša konkretizirati zakonski znak opustitve uradne dolžnosti. S takšnimi pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da v obtožnem predlogu ni v zadostni meri konkretizirano, v čem naj bi obdolženec izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje uradnih pravic ali ne opravil uradne dolžnosti.
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v opisu kaznivega dejanja niso navedene okoliščine, ki bi kazale na obdolženčev namen pridobitve protipravne premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu oziroma oškodovanja drugega. Nasprotovati pa tudi ni mogoče zaključkom sodišča prve stopnje, da iz opisa dejanja v obtožnem predlogu ni mogoče razbrati, kakšno korist naj bi obdolženec z dejanjem pridobil oziroma kakšna škoda je nastala oškodovanki kot tožilki.
Iz mnenja izvedenca gradbene stroke izhaja, da je predlagana delitev nepremičnin sicer tehnično izvedljiva, vendar ne brez določenih gradbenih posegov. Ker nasprotni udeleženec z le-temi ni soglašal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnini prodata in razdeli kupnina. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, in s tem povezanimi stroški. Ponovno sklicevanje predlagateljice na njen domnevno nerešen stanovanjski problem ter s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju ne more izpodbiti odločitve. Nasprotnega udeleženca tudi ne more izplačati, zato se ne more uspešno upirati civilni delitvi. Res je, da ima fizična delitev v naravi prednost pred civilno delitvijo, vendar je sodišče v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo.
regres za letni dopust - stečajni dolžnik - odpravnina
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
ZPP res določa, da tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo (prvi odstavek 184. člena ZPP), vendar tudi določa, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev. Spremembo pa lahko sodišče dovoli, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00031262
ZIZ člen 42, 42/2.. ZUP člen 224, 224/1.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Kot ugotavlja sodišče prve stopnje je bila sodba V Ps 2256/2014 z dne 13. 7. 2015 vročena tožnikovemu stalnemu skrbniku Centru za socialno delo 18. 8. 2015, torej v času, ko je bila dokončna odločba o postavitvi novega stalnega skrbnika že dokončna.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi morala postati odločba z dne 22. 9. 2014 pravnomočna. Kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, ZUP v prvem odstavku 224. člena določa, da odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Center za socialno delo je torej pravico stalnega skrbnika začel izvajati z dokončnostjo odločbe, ki je postala dokončna in izvršljiva 9. 1. 2015. Ker je bila vročitev sodne odločbe V Ps 2256/2014 z dne 13. 7. 2015 pravilno opravljena tožnikovemu stalnemu skrbniku Centru za socialno delo, s tem da zoper sodbo po izteku pritožbenega roka ni bila vložena pritožba, je sodišče pravilno ugotovilo in potrdilo pravnomočnost navedene sodbe z datumom 3. 9. 2015. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predlog tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti navedene sodbe utemeljeno zavrnilo.
delitev solastne nepremičnine - civilna delitev - postopek za cenitev in prodajo stvari - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine
Predlagateljica je po preteku 30-dnevnega roka od pravnomočnosti sklepa, v katerem je odločeno, da se sporna nepremičnina razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička (civilna delitev; četrti odstavek 70. člena SPZ), predlagala, da se stanovanje proda po določbah ZIZ, sodišče prve stopnje pa je predlogu ugodilo (110. člen ZNP). Trditve nasprotnega udeleženca, da si prizadeva zbrati denar za odkup stanovanja, na izpodbijani sklep nimajo nobenega vpliva.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - diskriminacija
Tožena stranka je ustrezno obrazložila sklep o premestitvi, pri čemer je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU pristojno odločati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ter je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, kar je bilo v konkretnem primeru izkazano.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - začetek stečajnega postopka
Napačna je trditev pritožbe, da naj bi bilo o odpravnini že dokončno in pravnomočno odločeno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je tožnik ni izpodbijal. V odpovedi je bilo določeno le, da je upravičen do odpravnine, ki bo izračunana po vročitvi te odpovedi. Višina odpravnine v odpovedi ni bila določena, pa tudi če bi bila, to ne bi bila ovira za vtoževanje razlike, saj odpravnina ni predpisana sestavina odpovedi in tako zanjo tudi ne veljajo npr. roki za izpodbijanje odpovedi. Gre za denarno terjatev, ki se pravzaprav vtožuje ravno v primeru, ko odpoved učinkuje, delodajalec pa delavcu odreka pravico do odpravnine.
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje se glede sporne pravice do odpravnine upoštevajo tudi druge določbe zakona, npr. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. V tem je bistvo pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno upoštevalo dogovor strank v pogodbi o zaposlitvi o višji odpravnini, kot jo predvideva zakon.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - stavka
Pritožbeno sodišče ob upoštevanju ugotovitev o tem, da za nenapovedano prekinitev dela obravnavanega dne niso bili izpolnjeni pogoji po ZStk za zakonito stavko, pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sporna prekinitev dela ni bila zakonita.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vedenje do direktorja tožene stranke v proizvodnji (s tem, ko je v času zaustavitve proizvodnje s stisnjeno pestjo in z dvignjeno roko nakazal, kot bi ga hotel udariti, pri tem pa istočasno kričal nanj in ga žalil), kjer bi morali delavci delati in kjer je bilo prisotnih približno 100 delavcev in le peščica vodilnih delavcev, utemeljeno štelo kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, pri čemer je tožnik ravnal najmanj s hudo malomarnostjo.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - predmet dedovanja
Po ugotovitvi, da zapustnik ni lastnik obravnavane parcele, pač pa je lastnik njegov (prav tako) pokojni oče, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku zavrnilo. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bo obravnavalo v drugi zapuščinski zadevi.
Nošenje uniforme, spoštovanje Pravil SV in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze, ne dovoljujejo zaključka, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
izredna denarna socialna pomoč - odškodninska odgovornost države
Pri presoji posameznih predpostavk odgovornosti države je potrebno upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastne narave delovanja njenih organov ter pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava paziti, da se uporabljajo prilagojeno značilnostim javno pravne odškodninske odgovornosti za ravnanja, v katerih država v razmerjih do posameznika nastopa kot organ oblasti (ex iure imperii). Kršitev 26. člena Ustave bi bila tako eventualno lahko podana le, če bi sodišče odločitev oprlo na stališče, ki bi bilo popolnoma nesprejemljivo.