ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
1. Zoper plačilni nalog PP K., opr. št. 1 je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Sežani s sodbo z dne 13. maja 2009 zavrnilo in je šele s tem dnem postal plačilni nalog pravnomočen (torej ne 24.10.2008, kot izhaja iz klavzule pravnomočnosti prekrškovnega organa na kopiji plačilnega naloga, ki je bil dostavljen sodišču).
2. Kazenske točke (6), izrečene s plačilnim nalogom PP K., opr. št. PN 1 so bile vpisane v evidenco kazenskih točk že pred pravnomočnostjo (24.oktobra 2008 namesto 13. maja 2009, ko je bila s sodbo zavrnjena zahteva za sodno varstvo, na kar opozarja pritožba), ker pa je storilec presegel 17 kazenskih točk preden je bil poslan na program izobraževanja, ga na takšno izobraževanje ni več mogoče poslati. ZVCP-1 namreč v 3. odst. 189. čl. določa le, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ne določa pa roka v katerem mora to storiti. Zato je logično, da je imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja mogoče poslati na takšno izobraževanje le dokler znotraj treh let ne preseže 17 kazenskih točk.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - kolo z motorjem - vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/7, 159, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235. ZIKS-1 člen 124, 130.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. člen v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ker pa se je zoper odločbo pritožil zgolj storilec in se odločitev o pritožbi ne sme spremeniti v njegovo škodo (168. čl. v zvezi z 10. odst. 163. čl. ZP-1), višje sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje s pravnomočnostjo sklepa (v tem primeru z datumom odločitve višjega sodišča o pritožbi) je namreč storilcu v korist, saj mu že od tega trenutka dalje teče rok po katerem bo lahko vozniško dovoljenje pridobil ponovno (148. čl. ZVCP-1).
postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - odgovornost lastnika vozila - dokazno breme
V skladu z določbo prvega odstavka 233. čl. ZVCP-1 se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-295/2005 v zvezi z navedeno zakonsko določbo navedlo, da se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška, vendar pa obdolženec s svojimi navedbami v bistvu niti ne ponuja alibija za čas prekrška, zgolj s trditvijo, da v času prekrška ni bil on voznik osebnega avtomobila, pač pa nekdo od njegovih družinskih članov, pa ni izkazal z ustrezno stopnjo verjetnosti, da ni storilec prekrška.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004457
ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/5. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 67, 157, 157/3.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje
Razlog za izostanek je opravičljiv le, če ga tako oceni sodnik. Obdolženec sicer v pritožbi navaja, da je na sodišče pristopil z zamudo do katere pa ni prišlo zaradi subjektivnih razlogov obdolženca temveč zaradi izrednega dogodka (izrednih razmer na cesti), vendar s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Obdolženec je na sodišču v razlogih za zamudo le pavšalno navedel, da „je stal v koloni na Ravbarkomandi“, zato sodišče prve stopnje tudi po presoji višjega sodišča upravičeno ni upoštevalo razlogov, ki jih obdolženi navaja za zamudo. Vsak zastoj na cesti ni izreden dogodek, predvsem pa ne nekaj, česar udeleženec v cestnem prometu ne more pričakovati. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da bi moralo sodišče prve stopnje razumeti obdolženčevo pritožbo zoper sodbo kot zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje. Glede vrnitve v prejšnje stanje ZP-1 v 67. čl. napotuje na smiselno uporabo določb ZKP, ki v 89. členu ureja uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Sodišče lahko obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi kakšno procesno dejanje, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer mora obdolženi hkrati s takšnim predlogom oddati tudi pritožbo. Vendar je iz pritožbenih navedb očitno, da se obdolženi zgolj pritožuje zoper sodbo ni pa hkrati tudi podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/7, 26, 26/6, 202a. ZIKS-1 člen 124, 130.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da so bile kazenske točke, ki jih je storilcu izrekel prekrškovni organ in kazenske točke, ki jih je storilcu za prekršek izreklo sodišče, izrečene zaradi prekrškov, ki sta bila storjena v istih časovnih in krajevnih okoliščinah, na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Glede na določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, sme namreč sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, le za prekršek, o katerem odloča, da je mogoče sankcijo omiliti le na 17 kazenskih točk, če je za prekršek sicer predpisana sankcija v številu 18 kazenskih točk. Zato s pritožbeno navedbo, v kateri pritožnik opozarja, da mu je sodišče s sodbo PR 1 izreklo omiljeno število kazenskih točk, ne more uspeti. Dejstvo je namreč, tega pa pritožnik ne izpodbija, da mu je bilo za dva prekrška skupaj izrečenih 23 kazenskih točk, to pa je število kazenskih točk, ki presega zakonsko določeno število kazenskih točk, pri katerem se vozniku izreče sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1c). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. čl. v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti, obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik
Zmotno je stališče, da je bil napačno uporabljen ZVCP, ker da sodišče ne bi smelo razveljaviti vseh kategorij, temveč samo B kategorijo. ZVCP-1 v določbi petega odstavka 235. čl. sicer določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolženec ne navaja, da bi bila vožnja osebnega avtomobila njegov poklic, tudi če bi bila, pa za izrek omiljene sankcije ni pogojev, saj je prav z vozilom B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002498
ZVCP-1 člen 25, 25/3, 132, 132/11. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1, 155/1-8.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - odklon preizkusa - smer vožnje - pravna kvalifikacija - vezanost sodišča na obdolžilni predlog
Nasprotje med povzetki zagovora in izpovedb določenih prič ter sprejetimi zaključki prvostopenjskega sodišča po opravljeni dokazni oceni, ne predstavlja bistveno kršitev iz 8. tč. I. odst. 155. čl. ZP-1.
Sodišče prve stopnje je vezano na opis dejanskega stanja kot izhaja iz obdolžilnega predloga, na ugotovljeno dejansko stanje pa je dolžno pravilno uporabiti materialno pravo in s tem pravno kvalifikacijo ter je zato upravičeno in dolžno v obdolžilnem predlogu opisano ravnanje obdolženca pravno opredeliti drugače, kot je to storil predlagatelj (čl. 132/III ZP-1). Sprememba pravne kvalifikacije dejanja pa ne pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je obdolžilni predlog neutemeljen.
Kadar je ob sumu storitve nekega prekrška podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so policisti upravičeni in dolžni odrediti preizkus alkoholiziranosti, čeprav je med storitvijo prekrška, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, in odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti potekel določen čas in kljub temu, da policisti sami niso videli obdolženca voziti vozilo, temveč so za to izvedeli od oškodovanca. V nasprotnem primeru bi dopustili izmikanje preizkusu alkoholiziranosti vsakomur, ki bi zapustil kraj storitve prekrška.
Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004293
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 129, 130, 130/2, 130/4, 132, 132/2.
prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev podpisa zapisnika - stopnja alkoholiziranosti
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1).
Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 grama alkohola na kilogram krvi, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk. Res je sicer, da zaužiti alkohol potrebuje določen čas, da se po zaužitju absorbira v kri (običajno v 30 do 90 minutah), vendar obdolženi v svojem zagovoru ni navedel kdaj pred zaustavitvijo s strani policistov je pil alkoholne pijače, tega pa tudi ni navedel v pregledu, ki ga je v okviru strokovnega pregleda opravil zdravnik. Pritožbene navedbe v tej smeri so nekonkretizirane in tudi prepozne. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 bi namreč obdolženi moral dejstva in dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, niti ni verjetno izkazal, da jih ni mogel uveljavljati brez svoje krivde.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - seštevek kazenskih točk
Glede na to, da je storilec vse kazenske točke dosegel z motornim vozilom B kategorije, mu sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za B kategorijo motornih vozil ni mogoče izreči, poleg tega pa pritožnik tudi ne trdi, da mu je vožnja motornih vozil z B kategorijo osnovni poklic.
sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje po uradni dolžnosti - kazenske točke v cestnem prometu - pravnomočnost - vložitev ustavne pritožbe - prekinitev postopka
Sodba Okrajnega sodišča v Novi Gorici in odločbe prekrškovnih organov, s katerimi so bile kazenske točke izrečene, so pravnomočne in izvršljive. Vložitev ustavne pritožbe zoper eno od odločb, ki so podlaga za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni ovira za izrek sklepa, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje. Vložnik ustavne pritožbe Ustavnemu sodišču RS ni niti predlagal zadržanja izvršitve izpodbijanega sklepa do odločitve o ustavni pritožbi, prav tako višje sodišče, glede na svojo odločitev v zvezi s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje na katero se pritožnik sklicuje, ne najde razloga, da bi samo prekinilo postopek do odločitve ustavnega sodišča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004459
ZVCP-1 člen 11, 130, 130/4, 130/5, 132. ZPol člen 3. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/4, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ena od nalog policije je tudi nadzor prometa na javnih in nekategoriziranih cestah (glej določbe 3. čl. ZPol in 11. čl. ZVCP-1). V skladu s takšno nalogo je tudi pooblastilo policije, ki izhaja iz določb 132. čl. ZVCP-1. Po prvem odstavku navedenega člena sme namreč policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Zakon torej ne določa nobenih dodatnih pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi smel policist udeležencu cestnega prometa odrediti preizkus alkoholiziranosti. Prav tako ni naloga policista razlagati, kakšna kazen bo kršitelju za prekršek izrečena.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče obdolženca vabiti na zaslišanje prič – policistov. Obdolženec je bil namreč ob zaslišanju dne 25. februarja 2009 med drugim poučen tudi, da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 114. čl. ZP-1). Takšne zahteve obdolženec ni podal, prav tako ne njegov zagovornik.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.
Če je bila v prometni nesreči prizadeta samo telesna celovitost neke osebe in je nastala materialna škoda le na obdolženčevem vozilu, po določbah ZVCP-1 ne gre za prometno nesrečo.
Res je sicer, da bi storilka glede na določbo 59. člena 1. odstavka 19. člena prej veljavnega ZVCP, veljavno v času pridobitve vozniškega dovoljenja, štela za voznico začetnico do dopolnjenega 18. leta, medtem ko ima v skladu s 66. točko 1. odstavka 23. člena ZVCP-1 takšen status do dopolnjenega 21. leta starosti, vendar pa na podlagi 2. odstavka 2. člena ZP-1 ni mogoče uporabiti zakona, ki v času storitve prekrška ni več veljal.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066007
ZP-1 člen 136, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 183. ZVCP-1 člen 233.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – izjava policistom – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.