PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004238
ZPrCp člen 8, 8/1. ZMV člen 29.
odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe - obrnjeno dokazno breme - plačilni nalog
Obveznost obrnjenega dokaznega bremena ni zgolj na lastniku vozila, temveč tudi na imetniku pravice uporabe, vendar pa imetnik pravice uporabe vozila v smislu 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji posesti, temveč samo oseba, ki je kot imetnik pravice uporabe vpisan v prometno dovoljenje. Gre torej za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jih lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe, ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša na imetnika pravice uporabe, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno, bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi. Zato v konkretnem primeru za storilko nikakor ne velja obrnjeno dokazno breme.
Glede na obdolženčeve navedbe na zagovoru, da je tablete Sanval užival približno štiri leta nazaj, in zdravilu priložena navodila, je bil obdolženec seznanjen z navodili za uporabo zdravila in na jemanje zdravila v predpisanih odmerkih (običajen dnevni odmerek 10 mg tik pred spanjem) ter na vpliv zdravila na sposobnost upravljanja vozil (ne sme voziti avtomobila in ne upravljati z orodji vsaj 7 do 8 ur po zaužitju zdravila Sanval).
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - indikator alkohola - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaz - izrek stranske sankcije kazenskih točk
Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah presojalo pomen zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza in ni izrazilo pomislekov, da bi zapisnik morda predstavljal nezakonit dokaz zgolj zaradi dejstva, da preizkušanec pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni bil opozorjen na svoje pravice („Miranda“).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004434
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 67, 67/1. ZKP člen 83, 148. ZPrCP člen 107, 107/9.
nezakonit dokaz - izjava osumljenca - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uživanje alkohola po prometni nesreči - upoštevanje rezultata meritve z indikatorjem alkohola
Pritožba ima sicer prav, da so “izjave - uradni zaznamki osumljencev”, dane v postopku o prekršku na kraju storitve prekrška, preden je storilec poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegijev zoper samoobtožbo, v procesnem smislu dokazi, na katere se sodba o prekršku ne sme opreti, saj v smislu 6. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 to predstavlja nedovoljen dokaz. Vendar pa za kaj takega, ko bi v konkretnem primeru obdolženec podal policiji “izjavo osumljenca”, ki bi se odrazila v zapisanem uradnem zaznamku, sploh ne gre in taka izjava iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja. Ko je obdolženec policistom na kraju samem povedal, da je užival alkohol po nesreči, o čemer je moral biti povprašan, ni mogoče v nobenem primeru upoštevati rezultata indikatorja, kljub temu, da je preizkus z indikatorjem bil pravilno opravljen (in celo ugodnejši), temveč samo in zgolj rezultat alkoholiziranosti na podlagi opravljenega strokovnega pregleda (odvzem telesnih tekočin).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
voznik začetnik - veljavno vozniško dovoljenje - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - odložni pogoj
Obdolženec 22. 6. 2014 namreč zaradi poteka veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ni izpolnjeval pogojev za vožnjo v cestnem prometu, kot je povsem pravilno zaključilo prvostopno sodišče, četudi je program opravil, o čemer pa vsekakor ni seznanil upravni organ. Do drugačnega zaključka ne more pripeljati naknadna sanacija in izpolnitev odložnega pogoja s predložitvijo dokazila o izpolnitvi le-tega upravnemu organu, ki je obdolženčevo vozniško dovoljenje podaljšal 1. 9. 2014, ko je obdolženec izpolnil ta pogoj. Pri tem pa sočasni potek postopka odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more biti odločujočega pomena za to prekrškovno zadevo. Postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je namreč sodni postopek, kjer sodišče odloča o storilčevem nadaljnjem upravičenju, da sploh še lahko (ob določenih pogojih) ostane aktivni voznik v cestnem prometu, medtem ko je postopek podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot listine izključno upravna zadeva, v kateri mora voznik v primeru, če mu je izdano vozniško dovoljenje z omejitvijo, v predpisanem roku izpolniti vse naložene pogoje in o tem obvestiti (priložiti dokazilo) upravnemu organu.
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot listino, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja gre le za zamenjavo listine kot upravne odločbe, ki na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva. Zamenjava vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji za vozniško dovoljenje izdano v drugi državi članici EU, pa ima za posledico neveljavnost upravičenja do vožnje motornega vozila, v kolikor je obdolžencu pred zamenjavo vozniškega dovoljenja za tuje vozniško dovoljenje pravnomočno izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki pa je zaradi odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bila izvršena po zamenjavi slovenskega vozniškega dovoljenja za tuje vozniško dovoljenje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
Prepričanje pritožnika, da zgolj iz razloga, ker je v času izsleditve v nevozečem vozilu jedel (spal), policista nista imela pravice obdolženca preizkusiti glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, je absolutno nesprejemljivo, zlasti, ker je obdolženec popreje bil udeležen v prometni nesreči in s kraja dogodka tudi odšel. Nasprotno, obdolženčeva identifikacija in ogled njegovega, takrat celo poškodovanega vozila, v povezavi s predhodno nesrečo, je policistoma odreditev preizkusa obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti celo velevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODVETNIŠTVO
VSL0082538
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 174, 174/1. 179. ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/3, 27, 27/1. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100, 3210.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – imetnik vozila – obojestranska krivda – odgovornost vsakega imetnika vozila – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vožnja z vozilom po cesti – premiki z vozilom – stopnja krivde – odgovornost po enakih delih – odmera odškodnine – odškodnina za premoženjsko škodo – stroški v zvezi z zdravljenjem – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – nagrada za posel – nagrada za postopek
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik (motornega vozila) za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Udeleženca prometne nesreče sta kršila prometne predpise, ki so v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče, zato je krivda za prometno nesrečo obojestranska. Tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku je 30 %.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0083725
OZ člen 154, 186, 186/1. ZVCP-1 člen 2, 2/2, 30, 32, 46, 46/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – nerazumno hitra vožnja v križišče – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu
Ker sta motorista vozila z nerazumno veliko hitrostjo (200 km/h in ob trčenju 180 km/h), kljub preglednosti ravne ceste 600 m, tožeči stranki ni moč očitati, da je sokriva za nesrečo, ker je zavila levo na neprednostno cesto. Voznik, ki zavija levo, utemeljeno pričakuje, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo vsaj v mejah dovoljene hitrosti oziroma z ne tako enormno prekoračeno hitrostjo.
Vprašanje kdaj je sam postopek preizkusa zaključen, ne gre reducirati zgolj na fizično fazo oprave preizkusa z indikatorjem, saj je namreč celoten postopek širši in zajema vse faze, v katerih se terja najprej izjava (strinjanje oziroma nestrinjanje) preizkušanca, da sploh opravi preizkus, nato pa še seznanitev s stopnjo, ki jo pokaže indikator.
Dejanje, za katero se postopek o prekršku začne, ni prekršek, če v opisu dejanja že v obdolžilnem predlogu manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, kot tudi, če znaki prekrška v opisu prekrška niso dovolj konkretizirani.
Iz obdolžilnega predloga v splošnem zapisu res izhaja, da je storilka v času prometne nesreče vozila po cestnem odseku na avtocesti A1, ko je bila megla, vidljivost je bila povprečna, vozišče suho, promet pa je bil redek, zato se pritožbeno zatrjevana okoliščina o veliki frekvenci prometa, izkaže celo za protispisno. V nadaljevanju pa je predlagatelj navedel očitek o tem, da je obdolženka v kritičnem času ravnala v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 45 ZPrCP, čemur sledi prepis abstraktnega zakonskega teksta iz navedene zakonske določbe z opisom posledic. V tem delu pa iz zapisa predlagatelja ne izhaja, katerim lastnostim ceste, vremenskim razmeram, stanju vozišča, stanju vozila ter nenazadnje vozniškim sposobnostim obdolženka ni prilagodila svojega načina vožnje in hitrosti svojega vozila.
Ni mogoče, da v primeru, če se del strokovnega pregleda ne more opraviti iz kakršnegakoli razloga (tudi, če je razlog na strani preizkušanca), posplošeno sklepati o odklonitvi že celotnega strokovnega pregleda. Pri tem pa tudi ne sme biti odločujoča “običajna praksa” oprave strokovnega pregleda in utečeno zaporedje opravljanja preiskav s predpostavko, da (ne)oprava ene faze, izključuje tudi ostale dele strokovnega pregleda. V členu 108 ZPrCP je namreč uzakonjena možnost, da se pri izvedbi strokovnega pregleda obseg odvzema vzorcev določi glede na potrebe preiskave. Zato je razumljivo, da se obseg odvzema vzorcev lahko razlikuje in je odvisen tudi od vrste različnih dejavnikov
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004072
ZP-1 člen 55, 55/4, 55/5. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška
Ker prekrškovni organ storilki ni omogočil, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah prekrška, še posebej, ker je v konkretnem primeru plačilni nalog bil izdan storilki kot lastnici vozila, je prvostopno sodišče pravilno takšno pomanjkljivost in procesno nedoslednost prekrškovnega organa popravilo na ta način, da je 8. 4. 2014 storilki poslalo poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška in s tem zadostilo ne le procesnim zahtevam postopka pred prekrškovnim organom iz določbe člena 55 ZP-1, temveč tudi ustavnopravni pravici, da se vsak obdolženec oziroma storilec, tudi v postopku o prekršku pred izdajo odločbe lahko izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z očitkom glede storitve prekrška.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.