CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00011375
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 27, 27/8.
obstoj prekrška - uporaba javnih cest - pravila cestnega prometa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena ZCes-1, ne pa tudi na ostale določbe ZCes-1 in da so zato za storilca veljale le omejitve po 5. členu ZCes-1, ne pa tudi ostale določbe ZCes-1 in ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1, pa tudi z razlago te določbe, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2015.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00004622
ZPrCP člen 107, 107/10, 107/12.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - odreditev strokovnega pregleda - pravica do izjave - pravica do obrambe - predlog za zaslišanje izvedenca - nov dokazni predlog
Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
uporaba čelade na mopedu - vožnja brez čelade - definicija prekrška - predpisana sankcija
Spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP zakonodajalec ni predpisal sankcije.
Prekršek je le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob tem, da je tretji del pravnega pojma prekrška tudi sankcija, ki mora biti za vsak prekršek posebej tudi predpisana, kajti brez predpisane sankcije ni prekrška, so torej zaključki prvostopenjskega sodišča, upoštevajoč načelo zakonitosti o tem, da ravnanje, kot se v konkretnem primeru očita mladoletniku, ni opredeljeno kot prekršek, pravilni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004840
ZP-1 člen 25, 25/1, 137. ZPrCP člen 23. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
zaseg predmetov - zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pogoji za zaseg motornega vozila so odpadli šele naknadno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo IV Ips 50/2016 spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje glede odgovornosti za prekršek po 3. točki prvega odstavka 50. člena ZVoz in glede tega prekrška postopek o prekršku ustavilo. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema predmetov, na kar je smiselno nakazalo tudi Vrhovno sodišče v svoji sodbi. Zgoraj citirana določba drugega odstavka 137. člena ZP-1 namreč omogoča odvzem predmetov tudi, če je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005105
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, je te določbe potrebno razlagati tako, da se smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005103
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne odkazuje na smiselno uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično 202.d do 202.f člen ZP-1, ki urejajo možnost, pogoje in postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in čeprav iz pojasnil predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) izhaja, da naj za imetnike tujih vozniških dovoljenj odložitev izvršitve ne bi prišla v poštev, je ob ustavnoskladni razlagi zakona, ki jo je sodišče dolžno uporabiti ne glede na stopnjo v pravosodni hierarhiji, aktivno in kreativno, po lastni "ustavni vesti", ne da bi bila absolutno vezana na kakšno od metod razlage, še manj pa na poglede pripravljavcev strokovnih gradiv k predlogom zakonov, osmi odstavek 22. člena ZP-1 mogoče in potrebno razlagati tako, da je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopustno in potrebno uporabljati tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki se jim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005104
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Ob upoštevanju pravil o ustavnoskladni razlagi predpisov, je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub temu, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, potrebno razlagati tako, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec tj. Državni zbor RS v odgovoru na zahtevo za oceno ustavnosti (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS, ki je le predlagatelj), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je namen zakonodajalca bil urediti možnost odložitve izvršitve enako za imetnike slovenskih in imetnike tujih vozniških dovoljenj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066271
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZVoz 50, 50/8.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - razlogi za odvzem predmetov - lastništvo predmeta
Ker je pritožba predlagatelja vložena izključno zaradi neizrečene, vendar s strani predlagatelja predlagane, stranske sankcije odvzema predmeta, je višje sodišče zadevo obravnavalo le glede vprašanja, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje za vrnitev vozila in za neizrek predlagane sankcije, ali pa bi moralo sodišče poleg glavne sankcije (globe) obdolžencu izreči tudi stransko sankcijo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00009461
ZPrCP člen 13, 107. ZKP člen 83, 148. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - krivda - obdolžilni predlog - pouk o pravicah v postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Vodenje zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izrecno predpisuje 107. člen ZPrCP in ker je ta zapisnik sestavljen v skladu z določbami ZPrCP in ZUP, ne gre za nedovoljen dokaz. Pred podpisom tega zapisnika policist obdolžencu ni bil dolžan dati pravnih poukov po 148. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj ni mogoče šteti, da je s podpisom zapisnika obdolženec podpisal samoobtožbo. Tretja alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki predvideva smiselno uporabo določb ZKP glede zaslišanja obdolženca in zaslišanja prič, pa se ne nanaša na izjave domnevnega storilca dane policiji, temveč zgolj na zaslišanje obdolženca pred sodiščem.
Z opravo preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom se še ni začel postopek o prekršku, saj se redni sodni postopek o zadevah v prekršku začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga in tudi iz tega razloga policist obdolžencu pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni bil dolžan dati v pritožbi navedenih pravni poukov. Tudi začasno zadržanje obdolženca na kraju vodenja policijskega postopka, ki je trajalo za čas, ki je bil potreben za izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti ter zbiranja obvestil, policistom ne nalaga obveznosti podaje pravnih poukov v skladu z določbami ZKP, saj ti postopki potekajo v okviru izpolnjevanja pooblastil in nalog policije po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in po 13. členu ZPrCP, ki ne zahteva, da bi policisti morali v teh postopkih udeležence cestnega prometa poučevati o procesnih pravicah in privilegijih zoper samoobtožbo.
Pri prekrških, ki se ju očita obdolžencu, za razliko od nekaterih kaznivih dejanj, pri katerih je krivdna oblika sestavni zakonski znak kaznivega dejanja, oblika krivde ni zakonski znak prekrška in ga predlagatelj ni dolžan opisati v obdolžilnem predlogu. Dejstva in okoliščine glede subjektivnega elementa prekrška lahko sodišče ugotavlja v postopku o prekršku in o njih sklepa na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
Neutemeljene so trditve, da krivda obstoji le, če je ugotovljeno, da se je obdolženec zavedal, da ima v organizmu več alkohola kot je dovoljeno, prav tako pa ni potrebno obdolženčevo zavedanje glede konkretne stopnje alkohola v organizmu. Dojemanje stopnje alkoholiziranosti oziroma koncentracijo alkohola v organizmu je izrazito subjektivne narave in ob razlagi, kot jo zavzema zagovornik v pritožbi, nobenemu vozniku ne bi mogli očitati naklepne vožnje pod vplivom alkohola, saj brez predhodnega opravljenega preizkusa z elektronskim alkotestom ne bi bilo mogoče doseči zavedanja o konkretni stopnji alkoholiziranosti. In ker je dojemanje stopnje alkoholiziranosti izrazito subjektivno, vsak voznik z odločitvijo, da bo vozil motorno vozilo v cestnem prometu po tem, ko je zaužil določeno mero alkoholnih pijač, privoli v možnost, da bo s takšno vožnjo storil prekršek po 105. členu ZPrCP.
ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 6a, 21, 21/2, 136, 136/1, 136/1-9.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - potek veljavnosti vozniškega dovoljenja - omejena veljavnost zdravniškega spričevala - razlogi za opomin
Obdolženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ker je njegova veljavnost potekla 19. 7. 2015, ko je poteklo zdravniško spričevalo, o čemer bi se lahko prepričal že z vpogledom v vozniško dovoljenje.
Ker je takoj po prekršku (pred zagovorom in izdajo sodbe) pridobil vozniško dovoljenje, so podani pogoji za izrek opomina.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066252
ZVoz člen 50, 50/8, 50/11, 60, 60/2, 61, 61/3. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - zmota - dejanska zmota
Obdolženec (državljan Republike Slovenije), ki po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v Republiki Sloveniji, v času storitve prekrška ni bil v dejanski zmoti, da sme v Republiki Sloveniji voziti s srbskim vozniškim dovoljenjem, saj je bil v Republiki Sloveniji pred tem že dvakrat spoznan za odgovornega zaradi vožnje vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066251
ZP-1 člen 4, 4/3, 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti - zaslišanje lastnika predmeta
Zaslišanje lastnika predmeta ni potrebno, če sodišče z drugimi izvedenimi dokazi ugotovi, da razlogi splošne varnosti in razlogi varovanja življenja in zdravja ljudi utemeljujejo izrek stranske sankcije odvzem predmeta, ki ni obdolženčeva last.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004663
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113d, 113d/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - nevarnost za cestni promet
Temeljni pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče tako ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004631
ZP-1 člen 2, 202d, 202d/4. ZP-1J člen 45.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sprememba zakona - procesna predpostavka - procesne določbe - uporaba milejšega predpisa
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki je pričel veljati 6. 11. 2016, v prehodnih določbah glede začetka uporabe spremenjenega 202.d člena ZP-1 ni predvidel nobenih posebnih pravil, ki bi jih vezal na izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na vložitev predloga za odlog izvršbe. V kolikor novela zakona v prehodnih določbah ne določi nič posebnega glede uporabe določenega člena spremenjenega zakona, velja, da sodišče uporabi tisti zakon, ki velja v času izdaje odločbe sodišča. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravila o uporabi milejšega predpisa, saj se ta pravila nanašajo na materialne določbe ZP-1, določba četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 pa je po mnenju pritožbenega sodišča procesne narave, saj določa procesno predpostavko za dovoljenost predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.