ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037472
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.
Storitev hujšega prekrška v preizkusni dobi pomeni glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 sodišče storilki ne more podaljšati preizkusne dobe ali ji naložiti druge kazni, kar predlaga v pritožbi.
Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.
vožnja pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
Obdolžencu se očita vožnja pod vplivom alkohola okoli 12.00 ure, medtem ko je preizkus alkoholiziranosti bil opravljen ob 13.50 uri, vendar je sodišče prve stopnje pri tem pravilno upoštevalo, da se zaužiti alkohol razgrajuje v jetrih, ki za razgradnjo alkohola v organizmu potrebujejo določen čas in pravilno sklepalo na to, da je ob izpovedbi obdolženca, da je na parkirišču spal uro in pol pred prihodom policistov, koncentracija alkohola v izdihanem zraku obdolženca v času vožnje bila celo višja od 0,90 miligrama na liter izdihanega zraka. Ob takih dejanskih okoliščinah natančno ugotavljanje koncentracije v času vožnje motornega vozila ni potrebno, saj koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje zagotovo ni mogla biti nižja od 0,52 miligrama na liter izdihanega zraka.
Nepomembna je pritožbeno izpostavljena okoliščina, ali je obdolženec v trenutku, ko se je odločil za vožnjo, čutil vpliv alkohola.
Ne držijo pritožbene navedbe, da koncentracija alkohola v izdihanem zraku kratek čas po zaužitju ne more biti enaka, kot po tem, ko alkohol prične učinkovati. Velja namreč ravno nasprotno, da je koncentracija alkohola v izdihanem zraku neposredno po zaužitju alkoholnih pijač višja kot čez čas, saj se alkohol nekaj časa zadrži v ustih in posledično tudi v sapi. Ravno zato je tudi predpisano 15-minutno čakanje pred opravo preizkusa.
Nobenega dvoma ni o tem, da je obdolženec pri taki vzvratni vožnji zapeljal čez robnik, ki označuje konec parkirnega prostora in zapeljal na travo ter pri tem trčil v drevo. Ne glede na to kakšna škoda je nastala na drevesu, je obdolžencu utemeljeno očitati, da se pred parkiranjem ni v zadostni meri prepričal, da lahko to stori varno za premoženje, med katero spadajo tudi drevesa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037132
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - pravnomočnost plačilnega naloga
Vendar pa se je v okviru obravnavanja pritožbe glede na pritožbene navedbe izpostavil dvom v pravilnost ugotovitve, da je plačilni nalog Policijske postaje ... z dne 2. 2. 2020 postal pravnomočen. Zagovornica v pritožbi namreč navaja, da je zoper ta plačilni nalog storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri še ni bilo dokončno odločeno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi pritožbenimi navedbami opravilo poizvedbe pri Policijski postaji ... z dopisom z dne 18. 6. 2020 in prejelo pojasnilo, da je storilčeva zagovornica zoper plačilni nalog PP... z dne 2. 2. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ zavrgel kot nedovoljeno s sklepom, zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo pa je zagovornica 12. 6. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila 17. 6. 2020 odstopljena v reševanje na Okrajno sodišče v .... Slednje je z dopisom z dne 22. 7. 2020 (list. št. 53 spisa) potrdilo prejem zahteve za sodno varstvo in pojasnilo, da zadevo obravnava prednostno, da pa mora zbrati vsa obvestila in dokaze ter da upa, da bo to storjeno v doglednem času.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037751
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 155, 155/2.
plačilni nalog - zakonski znaki prekrška - prekoračitev hitrosti v naselju - naselje - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Odsotnost izrecne navedbe naselja še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037752
ZP-1 člen 35, 41, 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 186, 186/1. ZOZP člen 46. ZPrCP člen 34, 34/5, 37, 37/2, 37/5. ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZMV-1 člen 49, 49/7.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neizvedba predlaganega dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvajanja dokazov
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep.
Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036825
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa - začetek teka preizkusnega obdobja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Ta sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zoper katerega pa iz razloga, ker je bilo storilčevemu predlogu ugodeno, ni pritožbe, je prejel storilčev zagovornik 2. 8. 2019, storilec osebno pa 3. 8. 2019, kar izkazujeta obe vročilnici, ki sta pripeti k list. št. 31. Zaradi tako izkazanih osebnih vročitev storilcu in njegovemu zagovorniku je prvo sodišče pravilno opravnomočilo sklep sodišča prve stopnje o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dnem 1. 8. 2019, ta sklep pa je postal izvršljiv 4. 8. 2019, kar pa je skladno tudi s podatki v EKT evidenci, iz katere izhaja, da preizkusna doba traja od 5. 8. 2019 do 5. 8. 2021, teči pa je pričela naslednji dan po izvršitvi citiranega sklepa.