ZNB člen 22a, 22b, 22c. ZUP člen 193, 193/2, 194, 214.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - pomanjkljivo strokovno mnenje komisije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica prošnji za dodelitev BPP ni vložila na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njuna vsebina. Pozvana je bila na dopolnitev nepopolnih prošenj. Poslala je dva dopisa, ki pa ju ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Iz prošenj tožnice je mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kljub pozivom k dopolnitvi, tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisana s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato je toženka vlogi tožnice za dodelitev BPP pravilno zavrgla.
ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - postulacijska sposobnost - predlog za obnovo postopka
Organ za BPP je pravilno zaključil, da pritožba zoper sklep z dne 7. 5. 2012, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tega sodišča z dne 25. 10. 2010, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz sklepa z dne 7. 5. 2012 namreč izhaja, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka zavržen na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 kot nedovoljen, ker ga je vložila neupravičena oseba, saj tožnik, ki je predlog vložil sam, ni ne zatrjeval ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZKme-1 člen 15, 17, 17/7, 17/8, 46. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - sprememba nosilca - prenos pravic in obveznosti - namerna kršitev
Nasledstvo posledic, ki jih ustvarja sankcija, na nosilca, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo med postopkom dodelitve sredstev, pri čemer se zakonsko dejansko stanje, ki izhaja iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, novemu nosilcu ne da pripisati, po določbi sedmega odstavka 17. člena ZKme-1, ni možno.
ZLPLS člen 11, 14a. ZUP člen 29, 29/2, 31. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 23, 35, 36. Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 20.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje športnih dejavnosti - odločanje o pritožbi
Delovanje osebe, ki opravlja funkcijo poslovodnega organa toženke, kot je urejeno v pravnih aktih, predstavlja njeno sodelovanje pri odločanju na prvi stopnji ali njeno udeležbo v postopku na prvi stopnji. Le tedaj, če bi uradna oseba komisije za pritožbe sodelovala pri odločanju na prvi stopnji na način, da bi soodločala, dala formalno soglasje, odobritev, potrditev, mnenje ipd., ali če bi v postopku na prvi stopnji opravila kakšno dejanje postopka, bi bila kršena pravila postopka na drugi upravni stopnji. Za primer, ko je za odločanje v zadevi pristojen kolegijski organ, je v drugem odstavku 29. člena ZUP določeno, da postopek do izdaje odločbe vodi njegov član, ki ga ta sam določi, in ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka iz 31. člena tega zakona, če pa take osebe v kolegijskem organu ni, pa da vodi postopek do izdaje odločbe druga, ki jo kolegijski organ za to pooblasti.
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je sporna opredelitev stanovanja v lasti prosilke kot primernega in njegovo vrednotenje v okviru premoženja v lasti prosilke. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je tožnica lastnica le 3/32 navedenega stanovanja, torej le 12,47 m2 stanovanja, kjer tudi biva. Tožena stranka je tako pravilno uporabila določbo 24. člena ZSVarPre in 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
ZASP člen 157f. ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 26/1-4, 36/1-6.
predhodni preizkus tožbe - politična diskrecija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o imenovanju članov sveta
Izpodbijani sklep tožene stranke o imenovanju članov Sveta za avtorsko pravo nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Izpodbijani sklep je kot akt o razrešitvi in imenovanju članov sveta odločitev ministra za gospodarstvo, ki temelji na politični diskreciji. Pooblastilo za odločanje o imenovanju (in razrešitvi) predsednika in članov sveta je kot politična diskrecija po določbi tretjega odstavka 157. f člena ZASP dano izrecno ministru za gospodarstvo kot nosilcu izvršilne veje oblasti.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - član poklicne gasilske enote - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV, po presoji sodišča temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ter pomanjkljivi obrazložitvi, zaradi česar izpodbijane odločitve niti ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Ovaditelj, ki je podal kazensko ovadbo in po njenem zavrženju vloži obtožni predlog, je varovan s pravico do začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona (60. člen ZKP) le, če je z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Da bi bil tožnik z očitanim kaznivim dejanjem neposredno oškodovan, pa je v celoti neizkazano.
davek na dediščine in darila - dedič - kmet - kmetijsko zemljišče
Davka na dediščino ne plača dedič, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 104, 104/1. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - stroški postopka
Odločitev prvostopenjskega organa je bila pravilna in zakonita, saj je organ ob nesporni ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, nedvomno imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča.
V obravnavanem primeru je postopek povzročila Republika Slovenija, ki je vložila zahtevo za razlastitev in z njo tudi uspela, kar pa pomeni, da ni prišlo do situacije, ko bi morala Republika Slovenija kot vlagateljica zahteve kriti stroške tožnici kot stranki z nasprotujočimi si interesi.
Zces-1 člen 97, 97/1, 97/2, 114, 118, 118/1, 118/1-1, 118/1-7. Odlok o občinskih cestah v Občini Šenčur člen 30, 30/5, 54, 54/1, 54/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja
Ograja, ki jo je tožnik postavil v varovalnem pasu občinske ceste, onemogoča pregled skoznjo in je višja kot je to določalo dano soglasje, zato je občinski inšpektor ukrep izrekel skladno z določbami Odloka o občinskih cestah v Občini Šenčur.
ZIS člen 107, 107/9. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 68. ZUP člen 144, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-5.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih iger - ničnost odločbe - skrajšani postopek - paricijski rok
Ničnostni razlog po 1. točki 279. člena ZUP tožnik utemeljuje na v teku upravnega postopka pripravljajoče spremembe ZIS, po katerih se je pristojnost za odločanje o omejitvi dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, prenesla od nadzornega organa na sodišče. Navedena okoliščina ne more biti razlog za izrek ničnosti odločbe, izdane 17. 3. 2010, saj je bil glede na, ob izdaji določbe veljavne določbe ZIS, nadzorni organ stvarno pristojen, da ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani. Kasnejša zakonska sprememba na njegovo stvarno pristojnost v času odločanja nima vpliva. V času odločanja je bil torej nadzorni organ pristojen za odločanje, pa tudi sama narava odločitve ni takšna, da bi o njej ne bi bilo mogoče odločati v upravnem postopku.
Podan ni niti ničnostni razlog po 3. točki 279. člena ZUP, ki ga tožnik uveljavlja z navedbami, da je izpodbijana odločba neizvršljiva, da je izvršljiva le za kratek čas oziroma, da je ni možno izvršiti pri vseh uporabnikih ter da tisti, ki jim je omejen dostop, to lahko zaobidejo. V obravnavanem primeru ne gre za pravno neizvršljivost, saj je veljaven predpis ukrep, določen v izreku prvostopenjske odločbe, urejal.
Če organu znana dejstva in uradni podatki dajejo zadostno podlago za odločitev, je po zakonu dopustno voditi skrajšani ugotovitveni postopek.
Listin, ki bi izkazovale obstoj posojilnega razmerja, ni ali pa so pomanjkljive do te mere, da jih ni mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za knjiženje oziroma za izplačilo izposojenih zneskov. To pomeni, da gre v obravnavanem primeru za izplačila direktorju brez dogovorjenega povračila in s tem za zmanjšanje premoženja tožeče stranke, ki se po določbah 74. člena ZDDPO-2 šteje za prikrito izplačilo dobička in s tem za dohodke (fizične osebe), podobne dividendam, ki podležejo obdavčitvi z dohodnino.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova
Po določbah drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. S tem je to izredno pravno sredstvo v ZDavP-2 urejeno drugače, kot je urejeno v 274. členu ZUP, ki omogoča le razveljavitev odločbe, pa še to le v primeru, če je kršitev materialnega zakona očitna in torej takšna, da jo je glede na z upravno odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno; ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavani zadevi ob ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala tožeči stranki pri deležih družbe A. vrednost, ki je bila davčnemu organu znana in je razvidna iz pogodb oziroma iz popisnega lista, ni bila upoštevana v celoti in s tem pravilno, kot se to zahteva po določbah 91. in 92. člena ZDoh-1; to pa predstavlja kršitev materialnega zakona in s tem razlog – čeprav ne neposredni – za to, da se odločitev odpravi po nadzorstveni pravici. Za takšno odločanje je namreč po določbah ZDavP-2 dovolj kršitev materialnega prava.
ZUreP-1 člen 10, 16, 19, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/2, 93/1-1, 102, 103, 106. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Neposredni razlastitveni namen je prestavitev glavne ceste, ki je prostorska ureditev cestne infrastrukture državnega pomena. Če to služi (tudi) širitvi letališča Ljubljana (ki je kot mednarodno letališče prostorska ureditev infrastrukture zračnega prometa državnega pomena), gradnja takega objekta pomeni zakonsko dopusten namen odvzema lastninske pravice z razlastitvijo.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičen vzrok za zamudo - pooblaščenec za vročitve
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na okoliščine odsotnosti tožnice v času poslane pogodbe, glede na to, da je spisovno izkazano imela v tem času pooblaščenca za vročitve. Neupoštevne so tudi tožbene navedbe, da ni mogla pričakovati tako hitro prispele odločbe o dodelitvi pravic do nepovratne finančne spodbude, saj je bila ta okoliščina jasno navedena v tretjem odstavku javnega poziva, da bo Eko sklad najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge o vlagateljevi pravici do nepovratne finančne spodbude odločil z odločbo.
Statut Univerze v Ljubljani člen 71, 164, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - uvedba postopka odvzema naziva - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep senata fakultete, s katerim je bilo na podlagi mnenja o utemeljenosti predloga za preverjanje magistrskega dela tožnika ugotovljeno, da je dovolj razlogov za uvedbo postopka za odvzem magistrskega naslova, imenovana je bila (tudi) komisija in določene njene naloge. Izpodbijani akt ni akt, ki bi zadostil določbam drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Gre torej za procesno odločitev pristojnega organa, s katerim se začne postopek odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova. Procesne odločitve pa so lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon.
ZLPLS člen 14 a. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31, 31/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje programov založništva v športu - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev odločbe
Obrazložitev, da je tožničina publikacija po vsebini predvsem informativne narave, skupaj s kratkim povzetkom vsebine, je glede na vsebino drugega odstavka 31. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji sicer zelo skopa, vendar pa po drugi strani jasno in nedvoumno odraža toženkine razloge za odločitev. Ti razlogi so smiselno povezani tako z vsebino predlagane publikacije, kot tudi s kriteriji iz drugega odstavka 31. člena navedenega Pravilnika, zato jim ni mogoče očitati nerazumnosti.