ZPP člen 150, 150/1, 226, 226/2, 339, 339/2-8.ZOR člen 195, 195/1, 388.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjavljanja - pasivnost stranke - prevod listin v tujem jeziku - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - renta - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Pri presoji, ali je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pomembno (samo), ali je bila stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem - v tem primeru možnost učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku, ki predpostavlja tudi seznanitev stranke z (listinskim) dokaznim gradivom. In v obravnavanem primeru je tožena stranka to možnost imela - ter bi jo ob ustrezni aktivnosti lahko tudi izkoristila. Pravice stranke do sodelovanja v postopku namreč ni mogoče obravnavati ločeno od njene dolžnosti, da tudi sama s skrbnim in odgovornim vodenjem postopka in z lastno aktivnostjo poskrbi za uveljavitev in uresničevanje svojih procesnih pravic ter da prispeva k učinkovitem teku postopka.
V upravnem sporu se po ZUS-1 vselej izpodbija tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke, to pa je v konkretnem primeru prvostopni upravni akt z dne 27.9.2005, ki pa je z odločitvijo tožene stranke postal dokončen.
splošni pogoji poslovanja - nagradna igra - zavajajoče oglaševanje
Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav.
Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni zavajajoče oglaševanje in zato ni prepovedano. Tudi iz judikature Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju ES) izhaja, da prestrogo ocenjevanje oglaševalske prakse ni ustrezno. Sodišče ES zato uporabi kriterij "povprečnega potrošnika" in ponudi zaščito le v primerih, ko bi oglaševanje lahko zavedlo tudi potrošnika, ki je ustrezno informiran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0010509
ZOZP člen 15.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - zavrženje revizije - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - popravljanje vozila na domu - eksplodiranje zračne blazine - povzročitev škode tretjim
Za uporabo vozila v smislu 15. člena ZOZP gre med tipično prometno situacijo med vožnjo ali zaradi vožnje. Popravilo mirujočega vozila na domu lastnika pa ne pomeni uporabe vozila.
OZ člen 507, 508, 512.ZOR člen 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533.
prodaja poslovnega prostora - predkupna pravica najemnika – deponiranje kupnine
Povsem nepomembno za to pravdo je, ali je tožnica sodno deponirala znesek 11,000.000 SIT v 30 dneh po tem, ko je izvedela za ceno prodane nepremičnine. Z nastalo kršitvijo tožničine predkupne pravice namreč ni bila več podana situacija, ki jo ureja 508. člen OZ, čigar ratio je zagotoviti prodajalcu enak položaj ne glede na to, ali proda stvar predkupnemu upravičencu ali tretjemu. V primeru kršitve predkupne pravice s prodajo stvari tretjemu je do razveljavitve prodajne pogodbe prikrajšan izključno predkupni upravičenec (prodajalec je prejel kupnino od kupca, kupec pa stvar, ki je predmet prodajne pogodbe). Tožničina obveza plačila kupnine je tako, ob analogni uporabi 508. člena OZ, nastala šele ob pravnomočnosti (in izvršljivosti) sodbe o razveljavitvi prodajne pogodbe med toženko in tožencem in o dolžnosti sklenitve nove prodajne pogodbe med toženko in tožnico.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZS člen 97, 97/1.
stvarna pristojnost - obnova kazenskega postopka
Predlog za obnovo kazenskega postopka nima podlage v stvarni pristojnosti upravnega sodišča, saj to sodišče ni pristojno za kontroliranje sodb sodišč splošne pristojnosti.
azil - ponovna prošnja - bistveno spremenjene okoliščine
Prvi odstavek 41. člena ZAzil omogoča ponovno uvedbo azilnega postopka samo, če prosilec za azil v ponovni prošnji predloži dokaze o bistveno spremenjenih okoliščinah, ki jih sme pristojni organ upoštevati pri presoji.
Če obramba v primeru zavrnitve dokaznega predloga (ali če sodišče o dokaznem predlogu sploh ne odloči in ga zato ne izvede) uveljavlja kršitev pravice obrambe v postopku s pravnimi sredstvi, mora izkazati pravno relevantnost predlaganih dokazov, njihov obstoj in verjetnost.
dovoljenost revizije - nedenarni glavni in nedenarni podrejeni tožbeni zahtevek - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Le ena ocena vrednosti spornega predmeta ob hkratnem uveljavljanju nedenarnega glavnega in nedenarnega podrejenega tožbenega zahtevka ne more veljati za podrejeni tožbeni zahtevek.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravnih stroških ne sodi med take sklepe.
Pri zmanjšanju tožbenega zahtevka (tudi tako imenovani "skrčitvi" tožbenega zahtevka) sicer ne gre za spremembo tožbe (3. odstavek 184. člena ZPP), vendar je zanj vseeno potrebna privolitev tožene stranke, če se je že spustila v obravnavanje. Gre za delni umik tožbe, zato je zmanjšanje dopustno pod pogoji iz 188. člena ZPP.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, temveč je potrebno upoštevati še načelo objektivne pogojenosti odškodnine.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 339, 339/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.ZOPDA člen 15.ZS člen 109, 109/1.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - pravno mnenje - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - azbestoza - zapadlost obveznosti - začetek teka zamudni obresti od dosojne odškodnine - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse
Na revizijski stopnji neizpodbojne dejanske ugotovitve o trenutno stabilnem tožnikovem stanju, vitalni kapaciteti pljuč, pomanjkanju vzročne zveze med tožnikovimi težavami in ugotovljeno azbestno boleznijo ter verjetnost, ne pa gotovost o bodočem poslabšanju bolezni, utemeljujejo materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode za že pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Po določbah ZDen lahko denarno odškodnino uveljavljajo samo upravičenci, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki. Republika Slovenija po 48. členu ZDen zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic v njihovi nominalni vrednosti, če obstojajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen.
Ker vrednost spornega predmeta pri primarnem tožbenem zahtevku ne presega 4.172,92 EUR, vrednost spornega predmeta pri subsidiarnem tožbenem zahtevku pa ni označena, revizija ni dovoljena.
ZTLR člen 12, 12/1, 12/2.ZLNDL člen 2. ZUN člen 46.
privatizacija stanovanj - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - originarna pridobitev pravice uporabe - originarna pridobitev lastninske pravice - dvorišče
Tožnik je tožbeni zahtevek utemeljeval s trditveno podlago o originarni pridobitvi pravice uporabe oziroma lastninske pravice na podlagi samega zakona, ker dvorišče kot funkcionalno zemljišče spada k stavbi in je zato z nakupom stavbe po samem zakonu na njem pridobil tudi pravico uporabe, ki se je z uveljavitvijo ZLNDL transformirala v lastninsko pravico. Ker je bilo v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno, da sporno zemljišče v času sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 30.11.1991 ni imelo statusa funkcionalnega zemljišča, je neutemeljeno in pravno zmotno tožnikovo sklicevanje tako na ZTLR (posredno tudi na SZ), kot tudi na ZLNDL.