gradbeno dovoljenje – nadomestna gradnja – skladnost s pogoji PUP
PUP sicer nima določb o tem, kaj je šteti za nadomestno gradnjo, je pa to določeno v 2. členu (točka 7.3) ZGO-1, ki določa, da je nadomestna gradnja izvedba del, ko se na mestu odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. V obravnavanem primeru tako ne gre za nadomestno gradnjo, saj gre za objekte, ki so bili namenjeni proizvodnji, namembnost predvidene gradnje pa je stanovanjska, prav tako pa gre za odstopanje po površini.
nacionalizacija večstanovanjske hiše - izvzeta stanovanja - vpliv na solastniške deleže - povečanje solastninskih deležev v postopku denacionalizacije
Če je bila ob času nacionalizacije nepremičnina v solasti več solastnikov, se podržavljena nepremičnina vrača v skladu s podržavljenimi deleži solastnikov te stavbe. Pri tem se ne sme solastniški delež izračunavati na podlagi površin iz nacionalizacije izvzetih stanovanj. Stanovanja, ki so bila ob nacionalizaciji izvzeta iz nacionalizacije, se ne vračajo, saj niso bila niti nacionalizirana in tudi ne morejo biti predmet kakršnekoli obravnave v denacionalizacijskem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen revizijski razlog
Revident v reviziji izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in je temu sledilo tudi sodišče prve stopnje. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je zato revizijski razlog, s katerim revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, nedopusten in presega okvir možne presoje v reviziji.
ukrep inšpektorja za cestni promet - javni prevoz potnikov - kršitev voznih redov
S kršitvami voznih redov je republiški inšpektor za promet pravilno ugotovil kršitev 2. odstavka 9. člena ZPCP in je utemeljeno izdal odločbo, katere zakonitost in pravilnost je predmet presoje v tem upravnem sporu.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - več razlaščencev - zahteva enega vlagatelja - pravno nasledstvo
Po določbi 2. odstavka 64. člena ZDen je zahteva za denacionalizacijo enega od vlagateljev v korist vseh dedičev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša, vezana samo pravica pravnih naslednikov glede premoženja njihovega skupnega pravnega prednika.
ZUS-1 člen 32, 32/2.ZUreP-1 člen 101, 101/1, 101/3, 101/4, 101/5.
pripravljalna dela - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izkazovanje pogojev za izdajo začasne odredbe
V 3. odstavku 101. člena ZUreP-1 so predvidene, v primeru pravnomočne zavrnitve zahteve za razlastitev, odprave vseh posledic pripravljalnih del oziroma, če to ni mogoče, izplačilo odškodnine razlastitvenemu zavezancu za vso dejansko škodo. Ob takšni zakonski ureditvi bi morali tožniki konkretizirati in izkazati težko nadomestljivo škodo, ki bi presegala z zakonom predvidene škodljive posledice, ki jih je mogoče odpraviti v skladu z določbo 3. odstavka 101. člena ZUreP-1. Tega pa tožniki niso izkazali. Ni vsaka škoda težko popravljiva škoda. Le z golim zatrjevanjem, da bo tožnikom z razlastitvijo spornega zemljišča nastala škoda, tožniki niso uspeli dokazati izpolnitev pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu.
pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje vloge v upravnem postopku - promet s kmetijskim zemljiščem
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so bili za zavrženje zahteve izpolnjeni vsi zakoniti pogoji, saj o odobritvi pravnega posla ni bilo mogoče več odločati, ker je bil ta posel realiziran, in stranka, na zahtevo katere je bil uveden postopek, nima več pravnega interesa za odločanje o tem.
denacionalizacija – revizija - dovoljenost – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme
Revidenti so zgolj zatrjevali, da ima odločitev prvostopnega sodišča za njih zelo hude posledice, niso pa utemeljili, niti niso dokazali takih posledic, torej niso izkazali razlogov za njeno dovoljenost, zato revizije ni mogoče dovoliti.
Ker ni šlo za poseben bančni posel, za katerega bi zakon določal pisno obliko, velja zanj osnovno načelo konsenzualnosti, skladno s katerim se ne zahteva nikakršna oblika (prvi odstavek 67. člena ZOR). Ne glede na to, da je bila prvotna izjava tožene stranke dana pisno, jo je mogoče naknadno dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom.
zamudne obresti - pogodbene obresti - obveznosti poroka - dogovor o višini obrestne mere
Višina zamudnih obresti je bila sicer dogovorjena s pogodbo, kar pa še ne pomeni, da gre za pogodbene obresti, zato pri vprašanju omejitve višine teh obresti ni mogoče uporabiti določb drugega in četrtega odstavka 399. člena ZOR.
Če ni materialno pravnih določb ali dogovora pravdnih strank, mora vsaka stranka zatrjevati in dokazati dejstva, ki so ji v prid. Tožeča stranka bi zato morala zatrjevati in dokazovati, katere posle je opravila za toženo stranko, tožena stranka pa, v katerih primerih ni bila plačana premija, ali je bilo pogodbeno razmerje „stornirano.“ Trditveno in dokazno breme tožene stranke nastopi šele, ko tožeča stranka postavi svoje trditve.