Tožnici tožbe z vlogo in nadaljnjim popravkom na naroku nista spremenili. Tožnici sta s tožbenim zahtevkom le opredelili za vsako od njiju posebej, kolikšen solastniški delež uveljavljata na nepremičnini, medtem ko njun skupen delež (?) ostaja nespremenjen (torej sta v solastniških deležih opredelili le njuno medsebojno razmerje), nespremenjena pa ostaja tudi obveznost tožencev, da izstavita ustrezno zemljiškoknjižno listino. S tem torej nista spremenili istovetnosti zahtevka niti ga nista povečali. Zato zgolj zaradi tega nista bili upravičeni spreminjati vrednosti spornega predmeta. Te pravice pa tudi ni imelo sodišče prve stopnje.
zastaranje - dospelost terjatve - začetek teka zastaranja - pasivnost upnika - primeren rok za upnikovo dejanje
Če je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve kljub njeni nedospelosti teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje.
ZOR člen 178, 178/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - nenadna vzvratna vožnja - izključni vzrok nesreče - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je izključni vzrok nesreče le tožnikova nenadna in nepričakovana vzvratna vožnja, ki jo je voznik osebnega vozila zaznal približno 20 m pred trčenjem, je pravilen zaključek sodišča, da toženkin zavarovanec v dani situaciji ni imel možnosti nesreče preprečiti. Tožnik je bil torej tisti, ki je z nepravilno vzvratno vožnjo in premajhno pazljivostjo tudi izključno kriv za nastalo škodo.
odškodnina za premoženjsko škodo - onemogočanje uporabe služnostne poti - dolžnost zmanjševanja škode - dostop po drugi poti - vzročna zveza
Zaradi toženkine prepovedi in preprečevanja uporabe služne poti za tožnikovo kmetijsko mehanizacijo, ko ni obstajala primerna občinska pot niti tožnikovo upravičenje uporabljati zemljišče tretjih, tožnik ni mogel obdelovati kmetijskega zemljišča. S tem mu je nastala premoženjska škoda, za katero je zaradi protipravnega ravnanja odgovorna toženka.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0010520
ZOR člen 200.ZZZDR člen 106.URS člen 53, 54. EKČP člen 8.
povrnitev nepremoženjske škode - roditeljska pravica - onemogočanje stikov z otrokom - duševne bolečine zaradi kratenja osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kratenja starševske pravice
Pravica do stikov s svojim otrokom je osebnostna pravica, ki ima utemeljitev v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Gre za starševsko pravico, ki jo tudi Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (53. in 54. člen). Tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 8. členu posebej opredeljuje pravico do družinskega življenja.
Poseg v omenjeno pravico do osebnega in družinskega življenja ima, ob ostalih izpolnjenih pogojih za nastanek civilnega odškodninskega delikta, za posledico odškodninsko odgovornost storilca. Gre za pravno priznano škodo, katere dejanski obstoj in obseg pa je stvar dejanskih ugotovitev.
Ločiti je treba preklic darilne pogodbe od neveljavnosti (darilne) pogodbe zaradi napak pri njeni sklenitvi. Gre za povsem različna instituta, ki se razlikujeta po predpostavkah, namenu in posledicah.
Tožbeni zahtevek je treba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sporne darilne pogodbe, zavrniti - ta pogodba je glede na nižjih stopnjah sojenja ugotovljeno tožnikovo nesposobnost za razsojanje v trenutku njene sklenitve namreč nična (na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti), ne pa izpodbojna - kljub temu pa je utemeljen dajatveni (kondikcijski) zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Po določbi prvega odstavka 104. člena ZOR ima namreč tisti, ki je na podlagi nične pogodbe (že) izpolnil svojo obveznost, pravico zahtevati izpolnjeno nazaj (saj je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan).
dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - določitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta (glej pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 12.12.2002 - Pravna mnenja 2/02 stran 7).
Zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta v obsegu podrejenega tožbenega zahtevka je revizija nedovoljena, ker ne dosega kriterija iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dovoljenost predloga za delegacijo - zastopanje strank pred Vrhovnim sodiščem - pooblaščenec, ki ni odvetnik - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
V postopku po predlogu o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča pred Vrhovnim sodiščem stranke ne more zastopati pooblaščenec, ki ni odvetnik oziroma ki ni izkazal, da je opravil pravniški državni izpit. Nedovoljeni predlog, podan po takem pooblaščencu se zavrže.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo je vložila stranka sama postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ustaljeno stališče revizijskega sodišča je tudi, da pomanjkljivosti revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče odpraviti in da je taka revizija nedovoljena.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija – litispendenca – odstranitev objekta – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – deložacija
Tožeča stranka je svoj zahtevek najprej oprla na vlaganja v objekt, če pa bi se izkazalo, da s tem ne bo uspela, se je sklicevala na odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi protipravne odstranitve objekta. Trditvena podlaga se med postopkom ni spreminjala. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tudi če bi se tožeča stranka že v začetku sklicevala na obe pravni podlagi, bi lahko zahtevala spolnitev samo enkrat, zato ne more uveljavljati več „zahtevkov“ drugega poleg drugega niti dvomljive konstrukcije o eventualnem združevanju. Tudi če tožeča stranka ne bi (navidezno) kumulirala tožbenih zahtevkov, bi sodišče utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo po vseh pravnih podlagah, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Izjava tožeče stranke o tem, da naj sodišče določeno pravno kvalifikacijo preizkusi najprej, naslednjo pa šele, če prva ne bo ustrezna, ni upoštevna. Sodišče ne more biti omejeno pri preizkusu, pod katere pravne norme je ugotovljeno dejansko stanje mogoče podrediti in na tej podlagi sklepati o materialnopravni utemeljenosti zahtevka.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 95, 212, 212/1-1, 302, 302/1.
kršitev kazenskega zakona - velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - vdor v zaprt prostor - tatvina denarja iz bančnega avtomata - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - sostorilstvo - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek
Zloraba računalniškega sistema z nepooblaščeno uporabo magnetnega zapisa ter varnostnih kod predstavlja vdor v računalniški sistem banke oziroma premagovanje večjih ovir, ki stojijo storilcu na poti do denarja v bančnem avtomatu.
ZOR člen 300, 303, 312, 313, 451, 980, 984, 1020, 1025, 1026. ZTLR člen 63.ZPP člen 337.
pravni interes - delno plačilo - pristop k dolgu - zastava nepremičnine - zakonita subrogacija - plačilo - hipotekarni dolžnik - nakazilo
Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.
odgovornost države – odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - služenje vojaškega roka – krivdna odgovornost – poškodba med vadbo borilnih veščin – skrbnost vojaškega starešine
Sodišči sta pravilno očitali toženkinemu delavcu premajhno skrbnost pri urjenju nabornikov oziroma tožnika. Tožnik je bil že glede na izostanek prejšnjega dne začetnik, ki ni poznal poteka vaje. Ker meti kot del borilnih veščin terjajo postopno privajanje, tožnik ni bil primeren niti za „model“ v paru, ki naj bi pokazal (demonstriral) drugim vojakom izvajanje meta. Starešina je kljub opozorilu vztrajal pri svojem ukazu, za njegovo premajhno skrbnost in zato krivdno ravnanje pa odgovarja toženka.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega dela in sredstev – vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
Za skupno premoženje zakoncev velja domneva iz drugega odstavka 59. člena ZZZDR. V konkretnem primeru je tožnica že v tožbi pojasnila, da sta pravdni stranki gradili na zemljišču, ki je bilo posebno premoženje toženca in je iz tega razloga na vsem nepremičnem premoženju (tudi na zemljiščih, ki niso predmet revizije in so bile kupljene v času trajanja zakonske zveze), zahtevala delež 4/10. Njenemu zahtevku je bilo ugodeno na podlagi ugotovitev, da je bil prispevek toženca pri pridobitvi (vsega) nepremičnega premoženja večji od tožničinega, vendar izključno v višini vrednosti v fond skupnega premoženja vloženih parc. št. 134/1 in 135/1 k.o. ..., v preostalem pa sta bila prispevka obeh pravdnih strank enakovredna. Vložek posebnega premoženja je imel za posledico sodbo, da solastninski delež toženca presega tožničinega in znaša 6/10 od celote. Dejanske ugotovitve so narekovale prav takšno odločitev, kakršno je sprejelo prvostopenjsko in potrdilo drugostopenjsko sodišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obdolženca - zaslišanje soobtožencev - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev - zahteva za izločitev - očitno neutemeljena zahteva - izločitveni razlog - nepristranskost - nedovoljen dokaz - načelo neposrednosti - izvedba listinskih dokazov - pravica obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog - načelo enakosti
Določbe petega odstavka 227. člena ZKP o neoviranem (prostem) pripovedovanju si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče obtožencu, ki je že podal svoj zagovor, ne glede na vrsti red dokazovanja, ki ga je sprejelo, takoj, ko obtoženec to zahteva, nemudoma omogočiti, da (ponovno) poda zagovor v neoviranem pripovedovanju.
izvršilni postopek - zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – kapitalizirane obresti - ne ultra alterum tantum - zahteva za varstvo zakonitosti
Tudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, je (bilo) treba uporabljati pravilo ne ultra alterum tantum, vendar šele za čas po 1.1.2002.
Glavnica je osnovni del dolga oziroma terjatve, katere(ga) predmet je vsota denarja; gre za tisto število denarnih enot (numerični znesek), na katero se glasi takšna obveznost.
Ker je predmet revizijske obravnave sodba sodišča druge stopnje, sprejeta v postopku po spremembi tožbe, in ker spremenjena sodba ne vsebuje navedbe vrednosti spornega predmeta, revizija glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena. V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le tedaj, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega znesek 1,000.000 tolarjev (sedaj 4.172,92 EUR).