odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - nagrada odvetnika - potrebni pravdni stroški - nagrada za pripravljalno vlogo - brezplačna pravna pomoč
Kateri in kolikšni stroški so bili tožničini pooblaščenki povrnjeni za opravljeno brezplačno pravno pomoč v tej pravdi, je za presojo upravičenosti tožnika do povrnitve njegovih stroškov tega postopka nepomembno.
Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - plačilo stroškov postopka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povračilo potnih stroškov - odsotnost iz pisarne - sedež pooblaščenca - stalno prebivališče - svobodna izbira odvetnika - neprerekane navedbe
V obravnavanem primeru si je toženka izbrala pooblaščenko zunaj sedeža sodišča. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi potne stroške pooblaščenke toženke za prihod iz Ljubljane v Črnomelj in nagrado zaradi odsotnosti pooblaščenke iz pisarne. V pritožbi je tožnik izpodbijal nastanek potnih stroškov pooblaščenke in stroškov zaradi odsotnosti z navedbo, da se pooblaščenka toženke, ki je sicer domačinka iz D., na naroka ni pripeljala iz Ljubljane. Ker toženka v odgovoru na pritožbo te pritožbene navedbe ni izrecno prerekala, se šteje za priznano (214. člen ZPP).
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084195
ZPP člen 11. SPZ člen 66, 67, 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - protipravnost vznemirjanja - poseg v solastnino - dovoljenje lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastnika - imisije - prekomerne imisije - ureditev poti - parkiranje - odvodnjavanje meteornih voda - zloraba procesnih pravic
Sodišče ni upoštevalo procesnih dejanj toženke, ki jih tožeča stranka ocenjuje kot zavlačevalna (vključno s predlogi za prekinitev postopka). S tem je preprečilo zatrjevano zlorabo pravic in pravilno uporabilo 11. člen ZPP.
Ker je imela toženka za očitane posege pri ureditvi spornega dela solastne poti (dvig terena, tlakovanje površine, postavitev opornega zidu) veljavno obligacijsko podlago (dovoljenje lastnika zemljišča in med vsemi solastniki sklenjen dogovor o načinu uporabe poti), ni zakonskih pogojev za zahtevano zaščito pred vznemirjenjem zaradi navedenih ravnanj, ker niso (bila) protipravna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - obseg stikov - največja korist otroka - stiska otroka
V dokaznem postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je A. A. po sklenjeni začasni sodni poravnavi pri očetu prespala le enkrat med zimskimi počitnicami 2024, kasneje pa ne več; da so šola, CSD in zagovornica otroka opažali stisko v zvezi z izvajanjem stikov, predvsem glede prenočevanja deklice pri očetu; da deklica nima težav s tem, da gre popoldne k očetu, težava pa je, ker naj bi šla za cel vikend, ona pa ne želi prespati pri njem; da je na A. A. veliko breme, da se mora vsakič odločiti, ali bo prespala pri očetu ali ne; da je deklica na začetku zagovorništva zavračala zgolj nočitve pri očetu, na zadnjih dveh srečanjih pa je začela izkazovati popolno nenaklonjenost do stikov z očetom; da se je situacija izrazito izboljšala, ko je bila sprejeta začasna sodna odločba, da se A. A. ne sili k prenočevanju, če tega ne bo želela, ker pa se je pomladi in poleti 2024 deklico ponovno začelo siliti k prenočevanju pri očetu, so se znova pojavile še večje stiske. Nobenega dvoma zato ni, da možnost dogovarjanja ali izražanja želja trenutno ni na mestu, prav tako ne možnost prenočevanja pri očetu.
izvršilni stroški - nadaljnji izvršilni stroški - odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti - potrebnost stroškov - zavrnitev ugovora
Pritožbene navedbe, da odgovor upnikov na dolžnikov ugovor ni bil potreben, niso utemeljene. Dolžnik sicer res ni ugovarjal drugačnega načina izpolnitve obveznosti (kot uveljavlja dolžnik v pritožbi), vendar pa je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa presojalo dolžnikove ugovorne trditve glede dokaznega bremena plačila preživninskih obrokov, s katerimi se je skliceval na izvršilni naslov, in zaključilo, da je ugovor neutemeljen, kar je materialnopravna presoja utemeljenosti ugovora. Ker sta upnika na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor obrazloženo odgovorila, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njun odgovor na ugovor potreben (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - posebno varstvo in skrb - žrtev nasilja v družini
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - mnenje izvedenca - psihična bolezen - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ocena ogroženosti - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za vložitev tožbe - izguba pravnega interesa - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Za izpodbijano odločitev, s pravno podlago v prvem odstavku 158. člena ZPP, je bistveno, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Edina izjema od pravila, ki pri umiku tožbe k povrnitvi stroškov zavezuje tožnika, je namreč umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Razlog, zaradi katerega sta se tožnika odločila za umik tožbe, ni pomemben.
postopek za sodno ureditev meje - stroški postopka - nepravdni postopek - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih - stroški izvedenca
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
sklep o stroških postopka - vrednost odvetniške točke - vrednost spornega predmeta - obračun odvetniške storitve - tarifna uvrstitev
V tistih pravdnih postopkih, v katerih je za določitev vrednosti odvetniške storitve relevantna vrednost obravnavanega predmeta, se vrednost storitve oblikuje tako, da se v denarnem znesku izražena vrednost spornega predmeta deli z vrednostjo odvetniške točke. Količnik predstavlja vrednost spornega predmeta, izraženo v točkah. Z umestitvijo te ugotovljene vrednosti v lestvico iz tarifne št. 19/1 OT, pa se določi vrednost odvetniške storitve.
splošna in posebna stečajna masa - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - poslovna celota - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota - terjatev - pooblaščeni ocenjevalec - ocena vrednosti - dopolnitev
Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.
Ker gre le za predpravdno pridobitev izvedeniškega mnenja, se v kakšnem nepravdnem postopku izvedeniško mnenje le pridobiva, v primeru nestrinjanja udeležencev z njim, pa se to dokazno ne ocenjuje. Dokazna presoja izvedeniškega mnenja (v skladu s pravili 254. člena ZPP) in v zvezi s tem obravnava pripomb udeležencev o pomanjkljivostih ter o morebitnem utemlejenem dvomu v pravilnost le-tega, je pridržana morebitnemu kasnejšemu pravdnemu postopku.
Odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo po oceni, da izrečene denarne kazni ni mogoče in je tudi v prihodnosti ne bo mogoče prisilno izterjati, kajti obsojenec je tujec brez premoženja v Sloveniji, je pravilna in zakonita.
procesne predpostavke - notarski zapis - res transacta
Neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP.
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 49, 50, 50/1. ZPN člen 7.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - gradnja stavbe - nevpisana lastninska pravica - izvedensko mnenje - pogodba o prenosu nepremičnine - vsebina pogodbe - presoja veljavnosti pogodb - povezanost stavbe in zemljišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice po zakonu - kogentna določba - zmotna uporaba materialnega prava
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so sedanji etažni lastniki stavbe svoje kupoprodajne pogodbe sklepali v letu 1996, v času predpisane kogentne vezanosti stavbe in zemljišča, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo. Pravilno je navedlo, da je takrat veljal še ZPN, a ga je napačno uporabilo. ZPN je v 7. členu med drugim določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, prenese tudi lastninska pravica na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Šlo je za kogentno vezanost, saj morebitni drugačni pogodbeni dogovori ali odsotnost izrecnega dogovora o prehodu pravice na pripadajočem zemljišču ob prenosu pravice na stavbi te zakonske ureditve niso mogli derogirati. Če je do prehoda pravic na stavbi prišlo v času, ko je za pravice na pripadajočem zemljišču stavbe veljala kogentna akcesornost pravicam na stavbi, pridobitelj stavbe za pridobitev pravice na tem zemljišču ni potreboval posebnega pravnega naslova še za pridobitev ustrezne pravice na zemljišču (četudi tega ni bilo, je pravica na zemljišču nanj prešla po samem zakonu).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj zadostne trditvene podlage - sklicevanje na tožbene navedbe
Kadar je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, je tako po teoriji, kot po sodni praksi dopustno, da se predlagatelj lahko opredeljeno (konkretizirano) sklicuje na dokaze, ki jih je predložil oziroma predlagal že v tožbi, glede verjetnosti obstoja terjatve pa tudi na dejstva, navedena v tožbi.