odločanje o brezplačni pravni pomoči - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Za odločanje o povrnitvi sredstev, izplačanih iz brezplačne pravne pomoči, v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in pridobi premoženje (48. člen ZBPP), ni pristojno pravdno sodišče, pač pa organ brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - hišni predalčnik - naslov, vpisan v sodnem registru - potek roka za odgovor na tožbo - obvestilo o pošiljki
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki. Ugotovitve, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 14. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in ga je torej slednja prejela, pritožba ne izpodbija. Ker je tožena stranka prejela obvestilo, iz njega pa izhaja, kdaj je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in kdaj začne teči rok za prevzem, je slednja ob zahtevani skrbnosti vsekakor lahko tudi sama izračunala kdaj v primeru neprevzema sodnega pisanja nastopi fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087456
ZIZ člen 226, 227, 239, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - namen regulacijske začasne odredbe - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - neposredno ustno zaslišanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - preplačilo dolga - anuiteta - socialna ogroženost - tuja valuta denarne obveznosti - dogovor o valutni klavzuli - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij - sisbon - nedopustne pritožbene
Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.
Že potencialno nastajanje stroškov, povezanih z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov, predstavlja oviro za dosego polnega učinka Direktive, za potrošnika pa težko nadomestljivo škodo.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniške pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem ni odločilno tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika niti vprašanje reverzibilnosti.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - obseg stikov - stiki med očetom in otrokom - nasilje v družini - odtujevanje otroka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju celotnega spektra okoliščin določilo stike v obsegu, ki bodo odtujevanje preprečili, obenem pa se bodo otroci (sčasoma) lahko sprostili in do očeta zavzeli pozitiven odnos.
Sodišče prve stopnje je določilo (celo) širše stike, kot jih je predlagal CSD. Pritožbeno zavzemanje za še večji obseg stikov pa ni utemeljeno. Otroci potrebujejo mir in stabilnost, da bodo razrešili strahove in stiske, izhajajoče iz preteklih obremenjujočih ter nasilnih dogodkov v družini. Starša pa ustrezno strokovno pomoč. Poleg tega otroci daljše stike z očetom zavračajo in do njega gojijo zamere. Takšne okoliščine pa tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujejo postopno širitev stikov. Otroci morajo najprej pridobiti zaupanje. Ta pot pa bo lažja ob pomoči strokovno usposobljene osebe, ki bo v času stikov tako otrokom kot tudi nasprotnemu udeležencu nudila podporo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087586
DZ člen 141, 141/2, 161, 162.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - neupoštevanje začasne odredbe - zagrožena denarna kazen - denarna kazen - izrek denarne kazni - odklanjanje stikov s strani otroka - zavračanje stikov - pravnomočna sodna odločba - največja korist otroka - ogroženost otroka - ponovna vzpostavitev stikov - kvalitetno izvajanje stikov - splošno znana dejstva - upoštevanje pravil stroke - obveznost starša na pripravo stikov - onemogočanje stikov - namen stikov
Pravnomočne sodne odločbe so zavezujoče. Na področju urejanja pravnega položaja otrok to načelo sicer ni absolutno, saj v določenih primerih lahko pride do kolizije med spoštovanjem pravnomočne sodne odločbe in načelom največje koristi otroka, v kateri mora sodišče tehtati obe načeli in pravni vrednoti ter odločati, kateri od njiju je treba glede na okoliščine primera dati večjo vrednost. Vendar pa so takšni primeri izjemni. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o varstvu in vzgoji ter stikih, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo
Vrednost denarne terjatve, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa, je enaka znesku denarnih enot, na katere se ta terjatev glasi, in ne vrednosti, za katero stranka intimno ocenjuje, da bo glede na pravna pravila deležna sodnega varstva.
URS člen 2, 22, 25, 74. ZDR-1 člen 4, 4/1, 62, 62/6. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 167. ZPIZ-2 člen 121, 121/1.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - sodba SEU
Odgovornost toženke zaradi ugotovljene zlorabe poslovnega modela ni le subsidiarna v smislu šestega odstavka 62. člena ZDR-1, niti ni le klasična odškodninska, temveč je odgovorna za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Tožnikovo prikrajšanje v obdobju njegovega formalnega delovnega razmerja z družbama A. d. o. o. in B. d. o. o. je zato sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju utemeljeno ugotavljalo v okviru reparacijskih zahtevkov iz delovnega razmerja. Enako velja za prikrajšanje, ki se nanaša na obdobje, za katero mu je bil pravnomočno prisojen obstoj delovnega razmerja s toženko. Le na tak način je namreč saniran položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi ugotovljene zlorabe.
Toženka je odgovorna tožniku za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pri čemer je sodišče prve stopnje višino prikrajšanja pravilno ugotavljalo upoštevaje dejansko prejete prejemke tožnika v vtoževanem obdobju (plačila formalnih delodajalk in denarno nadomestilo za brezposelnost) in povprečne prejemke primerljivih delavcev toženke (delovno mesto KV LTD viličarist, od 1. 3. 2019 dalje pa voznik tovornih vozil).
prisilna hospitalizacija - psihiatrična bolnišnica - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - ogrožanje sebe in drugih - psihiatrično zdravljenje - trajanje - paranoidna shizofrenija
Presoja pogojev za zdravljenje brez privolitve na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Psihiatrična bolnišnica je dolžna ves čas zdravljenja preverjati, ali je še potrebno pridržanje zdravljene osebe na oddelku pod posebnim nadzorom ali pa je mogoče zdravljenje nadaljevati v drugi obliki (npr. na odprtem oddelku ali ambulantno), to preverjanje pa mora potekati po uradni dolžnosti in brez posebnega predloga ali iniciative kogarkoli.
delna zamudna sodba - stvarna služnost poti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih - priposestvovana stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti poti - enotni sosporniki - pasivna legitimacija - sklepčnost tožbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso lastniki služečih nepremičnin niso nujni in enotni sosporniki.
Sodišče je drugi toženki pravilno vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice, če nanjo ne bo odgovorila. Tudi če je nepremišljeno štela, da njen položaj varuje že odgovor na tožbo prvega toženca ali seznanjenost sodišča z okoliščinami glede poti iz drugih postopkov, ne gre za opravičljivo zmoto, zato mora posledice opustitve odgovora na tožbo nositi sama.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Do izpolnitve tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni prišlo. Uveljavitve ZPSVIKOB-1 niti smiselno ni mogoče šteti za izpolnitev zahtevka s strani toženke kot poslovne banke. Sprejem in uveljavitev nove zakonske ureditve tudi ne pomenita pripoznave tožbenega zahtevka ali kakšnega drugega procesnega dejanja stranke.
Ločitev zahtevkov zoper Banko Slovenije in toženko na dve zadevi ni vplivala na nastanek stroškov toženke in njihovo višino. Banka Slovenije in toženka sta bili navadni sospornici, ki sta v postopku nastopali samostojno. Tudi v primeru skupnega obravnavanja zahtevkov bi imeli zato pravico vsaka zase zahtevati povračilo stroškov postopka, o dolžnosti povrnitve pa bi se za zahtevek zoper vsako o njiju odločalo neodvisno od zahtevka zoper drugo toženko.
Iz besedila celotnega 48. člena ZPSVIKOB-1 je razvidno, da se nanaša na postopke, ki se ob uveljavitvi zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, ne pa zoper poslovno banko, kot v konkretnem primeru. ZPSVIKOB-1 tudi sicer ureja le odškodninsko varstvo zoper Banko Slovenije
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
plačni razred - splošni akt delodajalca - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - imenovanje v višji naziv - odškodninska odgovornost delodajalca - komandir policijske postaje - diskriminacija na podlagi starosti - sistemizacija delovnih mest
Tožnik z zahtevkom za priznanje višjega naziva ter posledično višjih plačnih razredov po vsebini nasprotuje določitvi različnih nazivov za opravljanje dela komandirja (načelnika) na različnih policijskih postajah II. kategorije v aktu o sistemizaciji, kar pa ni in ne more biti predmet individualnega delovnega spora. Presoja skladnosti splošnih aktov delodajalca (med katere sodi tudi akt o sistemizaciji) je skladno s 6. členom ZDSS-1 lahko le predmet kolektivnega delovnega spora, tudi sicer pa sodišče v individualnem delovnem sporu ne more naložiti delodajalcu spremembe sistemizacije niti imenovanja javnega uslužbenca v višji naziv.
ZOro-1 člen 8, 8/6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 62, 81, 81/1, 81/1-1, 81/1-6, 81/2. ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
nošenje in prenos orožja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zanesljivost posameznika - dokazovanje - prosta presoja dokazov - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo - zaseg orožja - obligatoren odvzem orožja
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
motenje posesti - izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.
Dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 4. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah.
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika plačila sodnih taks v znesku nad 44,00 EUR. Dolžnost plačila tega zneska izhaja iz kogentne zakonske določbe.
elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - očitna pomota v izreku odločbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica ni dokazala, da je šlo pri njenem sodelovanju s toženko za delovno razmerje, saj niso bili izkazani vsi elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. V primeru tožnice ni izkazano, da bi delo za toženko opravljala neprekinjeno, da bi bila vključena v organiziran delovni proces na enak način kot ostali zaposleni, navodila za delo in nadzor pa sta bila izvajana le v smislu nadziranja izvrševanja sklenjenih civilnih pogodb, zato zagotovitev sredstev za opravljanje dela in dodelitev toženkinega elektronskega naslova za komunikacijo ne dokazuje, da je šlo za delovno razmerje.
Sodišče prve stopnje je sicer pri pisanju izreka storilo očitno pisno pomoto, ko je o stroških postopka odločilo v podtočki 7 točke I namesto s točko II, vendar ta pomota ni povzročila nejasnost izreka. Iz obrazložitve jasno izhaja, da se zavrne tožbeni zahtevek (33. točka) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (34. točka), zato gre le za očitno pisno pomoto, katero lahko sodišče prve stopnje odpravi z izdajo popravnega sklepa (prvi odstavek 328. člena ZPP).
teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.
Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.
V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.