ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - veljavnost pogodbe o leasingu - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - obveznosti leasingojemalca - odpoved pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe - prenehanje veljavnosti pogodbe - prenehanje pogodbenega razmerja - stečajni postopek - stečaj lizingojemalca - prenos pogodbe o leasingu - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu - prevzem poroštva - namen poroštva - poroštvena izjava - pravica do posesti - predlog za obnovo postopka - ponarejena listina
Če bi bil tožnik lizingojemalec, bi bil kot tak opredeljen in poimenovan v pogodbi, poleg tega je nelogično tudi, da tožnik v ugovoru tretjega, ki ga je vložil v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ni navajal, da je sam lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu in ni navajal pravne podlage za uporabo nepremičnin. Ker tožnik ni izkazal, da je lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu, svojo pravico do posesti predmeta lizinga pa je utemeljeval na tej okoliščini, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, pravilna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
ZMZPP člen 52. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 28
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - mednarodni element - pogodbeno razmerje - dogovor o pristojnosti sodišča - država članica EU - Srbija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - rimska konvencija
Stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, se lahko dogovorijo, da je za spore pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice. Mogoč je torej le dogovor o pristojnosti sodišč držav članic, kamor pa sodišča Republike Srbije, ki ni članica EU, ne spadajo. Prav tako ni podlage za uporabo določb Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005, saj Republika Srbija ni podpisnica navedene konvencije, konvencija pa omogoča le izbiro sodišč držav pogodbenic.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 251, 251/3, 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 100, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Dejanja tožnika imajo vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek.
ZDR-1 člen 20, 33, 34, 49, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 24, 33, 35, 93, 94, 94/3, 147. ZPP člen 5, 7, 8, 214, 219a, 221, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22, 23. KZ-1 člen 211, 221.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovni čas - enotna evidenca nepremičnin - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Za evidentiranje, ki je predmet odpovednih očitkov, ni obstajala pravna podlaga. Sodišče prve stopnje ga je pravilno pravno okvalificiralo kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, toženkinega Pravilnika o delovnem času, 93. člena ZJU ter 33. in 34. člena ZDR-1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - pravnomočen sklep - odločitev o tem, kateri dokazi se naj izvedejo - ponovno dokazovanje z izvedencem - nedovoljen dokaz
Izvedba dokaza je vedno povezana z dokazovanjem določenega (zatrjevanega) dejstva - nikoli izvedba dokaza ni sama sebi namen. O trditvah glede (pre)plačila obveznosti je že bilo pravnomočno odločeno, zato dokaz s predlaganim izvedencem ne bi dokazoval ničesar, o čemer še ne bi bilo pravnomočno odločeno.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 358-7. ZUTD člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZDR-1 člen 85, 85/2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - datum vročitve - vmesna zaposlitev - priznanje pravic iz delovnega razmerja
Toženka nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica pravočasno vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, in graja dokazno oceno glede pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 4. 2024. Pravilna je presoja, da toženka ni dokazala, da tožnica pisanja 16. 4. 2024 ni hotela sprejeti niti da bi ji vročevalec - detektiv tega dne pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke delno ugodilo in delno spremenilo I. točko izreka tako, da je iz obdobja trajanja delovnega razmerja izvzelo obdobje, ko je bila tožnica zaposlena drugje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (6. in 7. alineja 358. člena ZPP).
Obračun nadomestila plače in vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ kot posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sta v celoti odvisna od tega, ali je delavcu priznano delovno razmerje, zato tožnici ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj v času dela pri drugih delodajalcih ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri toženki.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
izvršba zoper delodajalca - razlaga izvršilnega naslova - neto in bruto plača - regres - obdavčljiv dohodek
Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
sodba na podlagi pripoznave - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - pripoznava tožbenega zahtevka - vsebina pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - opredelitev služnostne trase v izreku - obseg stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti poti - izvedba dokaznega postopka - izvedensko mnenje - odmera stroškov za izvedenca - nesklepčna tožba - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - poprava tožbenega zahtevka - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - vodenje enotnega postopka - odločanje o stroških postopka - povod za vložitev tožbe - nagrada za posvet s stranko
Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
sporna vrednost predmeta - primarni in podredni tožbeni zahtevek - spreminjanje vrednosti tožbenega zahtevka - obrazloženost odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka
Pravilno pritožba opozarja, da se sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do višine vrednosti spornega predmeta, ki jo je kot osnovo vzelo za odločanje o pravdnih stroških tožnikov, niti ni upoštevalo, da sta tožnika tekom postopka sporno vrednost spreminjala,
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik izvršilnega predloga - razveljavitev plačilnega naloga
Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.
DZ člen 268. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasni skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - določitev skrbnika za poseben primer - zaslišanje - dediči - kršitev pravice do izjave
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje, pred postavitvijo začasnega skrbnika, po določbi drugega odstavka 192. člena ZD, zaslišati oba dediča, ker je bilo to, ko se je našel še drugi dedič, možno in jima na ta način dati možnost, da se o postavitvi skrbnika izjasnita.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.