odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - napotki delodajalca o izvajanju del - navodilo delodajalca - obveznost delodajalca - pravni standard
Toženka ni poskrbela za varno opravljanje dela, ker ročnega premeščanja sodov ni organizirala na način, ki bi bil fizično izvedljiv in varen za vse delavce, ne glede na njihovo višino, s čimer je podano protipravno ravnanje toženke.
Pravni standard "preprostega opravila", ki delodajalca de facto odvezuje dolžnosti skrbi za varnost in zdravje pri delu, ki je prvenstveno na njem (5. člen ZVZD-1), namreč terja restriktivno uporabo zgolj v posebej banalnih okoliščinah, ko bi zahteva po dajanju navodil pri tako vsakodnevnih opravilih predstavljala zanikanje osnovnih intelektualnih in voljnih kapacitet delavcev in bila sama sebi namen.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - poplačilo upnikov - osebno vozilo
Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je višje sodišče odločitev o izvzemu osebnega vozila iz stečajne mase sprejelo na podlagi tehtanja nastalih položajev. Poseg v položaj dolžnika in njegove žene, ki osebno vozilo nujno potrebujeta za dostop do zdravstvenih storitev in prihod v službo, bi bil tudi glede na njuno starost in siceršnji premoženjski položaj po presoji višjega sodišča nesorazmeren s pravico upnikov do poplačila. Glede na vrednost in stanje osebnega vozila namreč ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo z njegovo prodajo do povečanja stečajne mase, ki bi se pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov, saj je potrebno pri presoji zagotavljanja najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov upoštevati tudi stroške in trajanje stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
ZPP člen 394, 394-9, 394-10, 394-11, 396, 396/3. OZ člen 191.
obnova postopka
Obnove iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP upoštevaje tretji odstavek 396. člena ZPP ni več mogoče predlagati, če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna (objektivni rok). Ker je sodba postala pravnomočna 20. 10. 2016, se je ta rok iztekel 20. 10. 2021, zato obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP ni več mogoče predlagati.
Oprostilna sodba kazenskega sodišča za presojo obnovitvenega razloga oo 11. točki 394. člena ZPP ni upoštevna.
Po določbi 9. točke 394. člena ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Sodba se ne opira na nobeno takšno drugo odločbo.
KZ-1 člen 196. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - povračilo škode - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.
ZZZDR člen 51, 58, 59. SPZ člen 8, 48. ZPP člen 285.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež kot skupno premoženje - določnost zahtevka - vrednost vlaganj v nepremičnino - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta iz 8. člena SPZ pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino ni več mogoča, in to tudi v primeru, če z gradnjo nastane nova stvar.
Določilo 48. člena SPZ velja tudi, če gre za vložek skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev. Tožnik lahko v okviru skupnega premoženja zahteva le, da vanj spada terjatev zakoncev iz naslova skupnih vlaganj v posebno premoženje toženke ter njeno delitev, ne pa solastniškega deleža na nepremičnini.
Po ustaljeni sodni praksi se ob prelivanju premoženjskih kategorij, torej kadar zakonca vlagata skupno premoženje v posebno premoženje drugega zakonca, za skupno premoženje šteje vrednost vlaganj oziroma terjatev do posebnega premoženja zakonca. S tem, ko tožnik zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. Sodna praksa takšno delitev v pravdnem postopku dopušča, če to opravičujejo posebne okoliščine, sicer pa mora stranko z delitvenim zahtevkom napotiti na nepravdni postopek.
Tožnik v okviru obsega skupnega premoženja ne more zajeti gospodarske družbe kot samostojnega pravnega subjekta, temveč le poslovni delež na tej družbi.
Namen razjasnitvene dolžnosti sodišča je tudi preprečiti, da bi stranka prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga, čeprav bi iz njenih navedb izhajalo, da bi lahko uspela.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neutemeljen ugovor - napačno odmerjena taksa - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - izdaja novega plačilnega naloga - stroški ugovornega postopka - stroški nepravdnega postopka - napačna pravna podlaga - odločanje o stroških po prostem preudarku - odločanje o stroških po načelu uspeha
Procesna situacija, ko je sodišče znižalo taksno obveznost, ne pomeni, da obveznost po plačilu sodne takse za zavezanko ne velja, kot tudi ne, da je z ugovorom uspela. Tudi sicer pa v nepravdnem postopku ne gre za to, kateri udeleženec/stranka bo/je uspel/a, temveč za interes udeležencev za ureditev pravnih razmerij. V nepravdnem postopku plačila stroškov ni mogoče vezati na uspeh.
stroški potrebni za pravdo - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - odmera stroškov na stroškovniku - vpogled v sodni spis - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - stroški za pregled listin - stroški za sestavo vloge - predpravdni stroški
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov - lastniška posest - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa (18. člen ZVEtL-1). To določbo pa je sodišče očitno spregledalo in se ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, ali med udeleženci sploh obstaja spor glede lastninske pravice pritožnic na obravnavanem posameznem delu stavbe.
Dejstvo, da predlagateljici nista predložili izvirnikov pravnih poslov, ampak le fotokopije, ni razlog, da se ne bi upoštevala (tudi) priposestvovalna doba njune pravne prednice.
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).
V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.
tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitvena (negatorna) tožba - priposestvovanje nepremične stvari - presoja dobrovernosti posestnika - dobroverna lastniška posest - nedobroverna posest nepremičnine - dokazovanje nepoštenosti posestnika - običajna skrbnost povprečnega človeka - dolžnostno ravnanje posestnika - priposestvovalna doba - nastanek novih parcel - izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo - mejnik - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - obseg obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje - odločitev o pravdnih stroških - predhodno vprašanje - sorazmerno majhen uspeh
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnik toženki vseskozi prerekal posest spornih nepremičnin in jo pozival na ureditev spora. Tako nikakor ne zdrži trditev, da ni imela razloga, da bi pomislila na okoliščine, ki bi kazale, da sporni nepremičnini nista njeni. Če je tožnik v letu 1980 nasprotoval poteku meje in če je v letu 1986 nasprotoval toženkinemu mirnemu uživanju posesti, bi se od povprečno skrbne osebe pričakovalo, da okoliščine glede posesti in lastninske pravice preveri, pa toženka tega ni naredila. Je pa to kasneje storil tožnik. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je povsem življenjsko, da je tožnik, ko je videl, da toženka kljub njegovim večletnim opozorilom ne namerava spoštovati njegove lastninske pravice, v letu 2007 angažiral geodeta, ki je njegove navedbe potrdil, kasneje v letu 2019 pa sprožil še sodni postopek, saj je videl, da ne bo prišlo do mirne rešitve spora.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - ureditev stikov - stiki v korist otroka - trajanje stikov - stiki brez prenočevanja - telefonski stiki z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - prepoved prehoda državne meje z otrokom - stiki otroka s sorodniki - prepustitev stanovanja - ogroženost otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - naknadna kontradiktornost
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Stališča udeležencev postopka o tem, kaj je za otroka bolj koristno, torej niso relevantna. Prav tako začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini, temveč je njihova izdaja omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da njegova zaščita terja takojšnje ukrepanje.
začasna odredba o preživnini - otroški dodatek - višina preživnine
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.
DZ člen 157, 160, 160/1, 161, 162. ZNP-1 člen 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - neustrezna komunikacija - grožnja - nasilje nad otrokom - lažna prijava škodnega dogodka - sum spolne zlorabe - omogočanje stikov - onemogočanje stikov z očetom - stiska otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - Društvo za nenasilno komunikacijo - trening starševskih veščin - dodelitev spisa drugemu sodniku - dvom o nepristranskosti sodnika
Sodišče mora v postopku za varstvo koristi otroka tudi po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen ter bi se z njeno izdajo njegova ogroženost odpravila ali vsaj omilila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083909
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - sodna praksa Sodišča EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb strank - dodatna izvedba dokazov - kršitev pravice do izjave
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič, izvedba dokaza tudi ni zamudna. Poleg tega je bilo zaslišanje predlagano v fazi odločanja o ugovoru, torej potem, ko je bila začasna odredba že izdana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083969
ZKP člen 4, 4/1, 8, 15, 148, 148/6, 355, 355/2, 402, 402/3. URS člen 19, 19/3, 62.
razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - uradna dolžnost - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe lastnega jezika - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pravica do tolmača - znanje angleškega jezika - nasprotujoči si dokazi - pravica do obrambe - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Tolmačenje osumljencem v predkazenskem postopku je tako manj formalno od tistega, ki ga morajo biti osumljenci deležni pred sodiščem, in je bistveno, da razumejo prejeta obvestila in dane jim pravne pouke, naloga policistov oziroma drugih uradnih oseb pa je, da zagotovijo, da obvestila in pouke razumejo oziroma se prepričajo, da so jih zares razumeli.
Primarno se pravica do uporabe jezika zagotavlja s prevajanjem v materni jezik strank, ki so tujci oziroma ne razumejo jezika, v katerem teče postopek. Vendar pa pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati izključno v njihov materni jezik, saj pred sodišči (in prej v predkazenskem postopku) ni mogoče zagotoviti prevajanja (tolmačenja) v vse svetovne jezike. Pravica do uporabe materinega jezika tako ni absolutna. Kadar tolmačenje v materni jezik ni zagotovljeno oziroma ga ni mogoče zagotoviti ali ga ni mogoče zagotoviti pravočasno (4. člen ZKP uporablja pojem "takoj", ki po sodni praksi pomeni v razumnem času - tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 43549/2020 z dne 28. 10. 2020), zadošča, da se strankam prevaja v jezik, ki ga razumejo (tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 94/2009 z dne 4. 3. 2010 in I Ips 16114/2013 z dne 7. 7. 2016). Pomembno pri tem pa je, da organi v predkazenskem postopku oziroma sodišče v kazenskem postopku zanesljivo ugotovijo, da stranka (obtoženec) jezik, v katerem teče postopek, zares razume tako dobro, da lahko v polni meri uresničuje svojo pravico do obrambe oziroma da je zadoščeno pravici d0 poštenega sojenja (tako smiselno tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019).
SPZ člen 43, 45, 77. ZTLR člen 28. ZNP-1 člen 167.
sodna določitev meje - kriteriji za določitev - močnejša pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe - začetek teka priposestvovalne dobe - družbena lastnina
Različni načini ureditve meje po zakonskem določilu niso določeni enakovredno, ampak v podrednem zaporedju. Primarno sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice.
Predlagatelja zatrjujeta priposestvovanje spornega dela parcele prvih dveh nasprotnih udeležencev po svojih pravnih prednikih od leta 1938 vse do leta 2016, ko naj bi nasprotna udeleženca njuni posesti pričela nasprotovati. V obravnavanem primeru zato pridejo v poštev določila ODZ, ZTLR in SPZ. Po določilih navedenih zakonov je bilo dopustno priposestvati zasebno lastnino, zato je ključno vprašanje, ki ga pritožba pravilno izpostavlja, in ki je bilo izpostavljeno tekom postopka v vlogah predlagateljev in nasprotnih udeležencev, ali je bilo priposestvovanje dopustno v času, ko je bila parcela nasprotnih udeležencev državna oziroma družbena lastnina.
Državne in kasneje družbene lastnine ni bilo dopustno priposestvovati.
Lastninjenje družbene lastnine je potekalo postopoma na podlagi različnih zakonov za različna področja (lastninjenje podjetij, družbenih stanovanj, kmetijskih površin in gozdov, športnih objektov, denacionalizacijski postopki, ponovno vzpostavljanje agrarnih skupnosti,...) v različnih časovnih obdobjih, zaključilo pa se je s sprejetjem Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je podan pogoj dobrovernosti za celotno 20-letno priposestvovalno dobo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kvalifikatorna okoliščina - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba opisa kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji
V skladu z novejšo sodno prakso trditev v izreku prvostopenjske sodbe, da je obtoženec petnajstletnega prebežnika prevažal v prtljažnem prostoru vozila, ne predstavlja konkretizacije konkretne nevarnosti za njegovo življenje in zdravje kot kvalifikatorne okoliščine po šestem odstavku člena 308 KZ-1, pač pa le konkretizacijo abstraktne, oddaljene, hipotetične možnosti, da bi ob nepredvideni prometni situaciji prebežnik utrpel telesno škodo (abstraktna nevarnost za življenje oziroma zdravje); ta del izreka je zato drugostopenjsko sodišče izpustilo iz obtožencu očitanega kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00083843
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/4, 224. ZNP-1 člen 42.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pričetek teka roka - obvestilo o opravljeni vročitvi - domneva resničnosti javne listine - procesno trditveno in dokazno breme
Predlagatelj v pritožbi tudi sam potrjuje, da je v hišnem predalčniku prejel pošto s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse. Vendar trdi, da na tej pošti ni bilo navedeno, kdaj je bil nalog dejansko vstavljen v njegov nabiralnik. S takšnim argumentom pritožnik ne more uspeti. Najprej gre za dokazno povsem nepodprto trditev, medtem ko po drugi strani iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bil plačilni nalog v predlagateljevem hišnem predalčniku puščen dne 25. 9. 2024. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, zato se domneva, da so v njem navedeni podatki resnični (224. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je posledično bilo na predlagatelju, ki pa navedenemu procesnemu bremenu ni zadostil