Dejstvo, da je bila zoper toženca umaknjena obtožba zaradi kaznivega dejanja v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, nima nobenega vpliva na to pravdo in tudi ne zadošča za sklepanje o neobstoju vzročne zveze med toženčevo protipravno vožnjo in nastalo škodno posledico.
Toženec bi se lahko uspešno uprl tožničinemu regresnemu zahtevku le, če bi do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, povsem samostojnega vzroka, torej takšnega, na katerega toženčeva alkoholiziranost ne bi imela nobenega vpliva.
Ker je škoda nastala pri trčenju motornega vozila v oškodovanca na kolesu, ne more biti nikakršnega dvoma, da je toženčeva odgovornost objektivna, saj motorno vozilo v obratovanju po ustaljeni sodni praksi predstavlja nevarno stvar.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - plačilo odškodnine - odbitna franšiza - odmera pravdnih stroškov - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi
V navedeni polici, na katero je tožeča stranka opirala svoj tožbeni zahtevek, je v resnici dogovorjena odbitna franšiza 250,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožeča stranka neposreden odškodninski zahtevek zoper toženo stranko, vendar največ do zneska njene obveznosti.
Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari. Zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovanec se zato sorazmerno zmanjša, če ni drugače dogovorjeno (1. odstavek 960. člena OZ). Takšen položaj ne nasprotuje načelom zavarovalnega prava. Je dopusten in je v dispoziciji pogodbenih strank. Ne gre torej za nična, nepravična niti nejasna določila, ki bi jih bilo treba razlagati drugače, kot so zapisana.
Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
Prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem ne vpliva na pogodbeno razmerje toženke s tožečo stranko, s katero je sklenila zavarovalni pogodbi.
zavarovanje odgovornosti – prevozniška odgovornost – škoda, ki je krita z zavarovanjem – izključitev jamstva zavarovalnice – varstvo oškodovanca
Ni mogoče zaključiti, da bi 953. člen OZ brezizjemno prepovedoval izključitev jamstva za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Določilo 3. odstavka 953. člena OZ je moč razlagati le tako, da je zavarovalnica dolžna zavarovancu povrniti vsako škodo, tudi tisto, ki jo oseba, za katero zavarovanec odgovarja, povzroči iz velike malomarnosti, lahko pa zaradi izključitve jamstva (če je tako seveda določeno) plačano odškodnino izterja od povzročitelja.
Pritožnik ima možnost kot posredni oškodovanec zahtevati plačilo celotne škode, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka, od povzročitelja, od zavarovalnice, kjer ima povzročitelj škode zavarovano odgovornost, pa v skladu z 18. členom ZOZP le do določene višine.
Določilo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerem je zavarovalno kritje izključeno v primeru „škode zaradi prevare, utaje ali zatajitve pri zavarovancu, ki posojajo vozila za plačilo“, se nanaša le na tiste zavarovance, ki posojajo vozila za plačilo (rent a car družbe).
Določila splošnih pogojev, da določene nevarnosti niso krite, če je storilec sozavarovana oseba, ni mogoče širiti z uporabo analogije, temveč velja takšna izključitev kritja le za nevarnosti, ki so taksativno naštete.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0079919
OZ člen 82, 82/2, 83, 153, 153/3, 171.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga splošnih pogojev – izključitev zavarovalnega kritja – naklepno ravnanje zavarovanca – opustitev nadzora – razlaga spornih določil pogodbe – nejasna pogodbena določila v posebnih primerih – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč - huda telesna poškodba
Določila Splošnih pogojev, po katerem za naklep šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico, zaradi česar je izključeno zavarovalno kritje, ni mogoče razlagati tako široko, da bi vključeval tudi opustitev nadzora nad napačnim delom delavca.
Delavec, ki je v skladu z utečeno prakso stopil na izključen rezalni stroj, da bi lažje vpel obdelovanec, namesto da bi o nevarnem položaju obdelovanca obvestil nadrejene in zaprosil za pomoč, je 20 % soprispeval k nastali škodi.
OZ člen 83. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 337, 337/1.
izključitev zavarovalnega kritja - delovanje alkohola - domneva vzročne zveze - izpodbojnost domneve - dokazno breme - smrt zavarovanca med postopkom - razlaga določil splošnih pogojev
Ker je imel tožnik pooblaščenca, postopka na prvi stopnji v obravnavani zadevi sicer ni bilo treba prekiniti, v zvezi s sposobnostjo biti stranka pa bi se izpodbijana vmesna sodba morala glasiti na dediče umrlega tožnika.
Z vzpostavitvijo domneve, da je nezgoda in v njej nastala škoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca, ki nastopi ob ugotovljeni stopnji alkohola pri zavarovancu kot vozniku motornega vozila (več kot 24 mg alkohola v litru izdihanega zraka - 0,5 ‰ alkohola v krvi), se dokazno breme neobstoja vzročne zveze prevali na zavarovanca.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – razlaga splošnih pogojev – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji – uporaba motornega vozila v prometu – mirovanje vozila – ugasnjen motor – posest motornega vozila – nevarna stvar – samovžig
Za razlago pojmov, uporabljenih v toženkinih splošnih pogojih, ni pomembno, kaj je imel v mislih zakonodajalec, pač pa se po določbi 83. člena OZ nejasna določila v primeru pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini razlaga v korist druge stranke.
Osebno vozilo, četudi v mirovanju in z ugasnjenim motorjem, je nevarna stvar, saj iz njegovih lastnosti (teža, vsebnost vnetljivih snovi in elektronike) izhaja povečana nevarnost za zdravje in premoženje ljudi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079968
ZOZP člen 20a. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
zvin vratne hrbtenice – primarni strah – sekundarni strah – višina odškodnine – zamuda zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – načelo uspeha – uspeh glede na temelj in višino
Ker je do škodnega dogodka prišlo 16. 6. 2012, je glede nastopa zamude na strani zavarovalnice treba upoštevati 20.a člen ZOZP, po katerem zavarovalnica pride v zamudo po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078930
OZ člen 153, 963. ZPP člen 14.
regresna pravda – kršitev pogodbenih obveznosti – civilna odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazno breme – vzročna zveza – prispevek oškodovanca
V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih so določene drugačne predpostavke toženčeve odgovornosti, kot so se ugotavljale v kazenskem postopku, kar potrjuje že obrazložitev sodbe kazenskega višjega sodišča, v kateri niso navedena tista relevantna dejstva, ki so podlaga za izključitev odškodninske odgovornosti toženca in zavrnitev regresnega zahtevka tožeče stranke v pravdnem postopku. Civilna odgovornost je strožja od kazenske.
Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo, saj z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja.
Sodišče mora v primeru ugovora delodajalca o soodgovornosti oškodovanca oceniti, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost, ter v primeru soodgovornosti delavca omejiti tožnikov regresni zahtevek zgolj na del, za katerega odgovarja delodajalec.
spor majhne vrednosti – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Okoliščina, da si je po trku ogledal drug avtomobil (v katerega glede na način vožnje ni mogel trčiti), zavarovanca ne more razbremeniti obveznosti, da po prometni nesreči posreduje svoje osebne podatke oziroma podatke o zavarovanju vozila.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.