OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086796
OZ člen 922, 922/2, 922/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti za stvari – premoženjska škoda – gradbena škoda – zavarovalni primer – retroaktivno zavarovanje – ničnost pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086010
OZ člen 346, 347, 347/2, 347/3, 357, 357/3, 357/6, 963.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zavarovalna pogodba – odstop od pogodbe – subrogacija – zastaranje – pričetek teka zastaranja – zastaralni rok – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – anuitete – občasne terjatve
Z razdrtjem pogodbe ni mogoče več govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja petletni zastaralni rok.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – rizično življenjsko zavarovanje – obveznosti zavarovalca oziroma zavarovanca – prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost prijavljanja – namerna neresnična prijava ali zamolčanje – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnice – odklonitev plačila zavarovalnine
Ker ima zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavljene okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje, odklonila sklenitev pogodbe, je zavrnitev zahtevka pravilna. Katera dejstva so pomembna pove vprašalnik, ki ga mora zavarovanec izpolniti. Pri tem ni pomembno, ali je smrt zavarovanke v vzročni zvezi z neresničnimi prijavljenimi okoliščinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080251
OZ člen 131.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjske hiše – poškodba steklenega nadstreška – vzročna zveza – dokazno breme
Teža snega ni bila bistven (glavni) vzrok za nastalo škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik, pri čemer je izvedenec dopustil možnost, da bi nosilci nadstreška lahko popustili v vsakem primeru.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081715
ZPP člen 14, 254, 254/3. ZMZPP člen 94 – 107. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I).
splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) – nezavarovane nevarnosti – porok – poroštvo zavarovalnice – sodba hrvaškega sodišča v kazenskem postopku – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – izvedensko mnenje – nepopolno izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti izvedenskega mnenja
Med nezavarovane nevarnosti oziroma okoliščine, v katerih zavarovalnica ne krije škode, gre med ostalim (po Splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo telesnih poškodb AO plus) v primeru, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana, to je lastnik ali uporabnik drugega vozila, soudeleženega v prometni nezgodi. V tem primeru je zavarovalnica v okviru svojih kritnih obveznosti porok za plačilo odškodninskih obveznosti teh oseb pod pogojem, da ji je bilo omogočeno sodelovanje pri ugotavljanju škode, sicer se njeno poroštvo razteza le na nedvomno upravičene in primerne odškodninske terjatve (2. točka 3. člena Splošnih pogojev).
Res je, da prvostopenjsko sodišče na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ni vezano glede na določbo 14. člena ZPP. Odločilni razlog ni v tem, da se kazenska sodba v obsodilnem delu ne nanaša na tožnika, pač pa na drugega udeleženca prometne nezgode. Odločilno je, da navedena tuja sodna odločba v Republiki Sloveniji ni bila priznana v predpisanem postopku. O njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za obravnavani postopek, pa tudi ni moglo odločiti prvostopenjsko sodišče.
V primeru nepopolnega izvedenskega mnenja mora sodišče, skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP, samo odpraviti pomanjkljivost izvedenskega mnenja, tudi če stranke tega posebej ne predlagajo, z zaslišanjem ali morebitno pisno dopolnitvijo mnenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004751
ZOR člen 186, 196, 312, 312/1, 313, 941. ZOZP (1994) člen 19, 19/1, 19/3, 50, 52. ZPP člen 252, 252/1, 286, 286a, 286a/5.
premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - renta - ugovor doseženega limita zavarovalne vsote - vračunavanje obresti in stroškov - akontacija dohodnine - prekluzija - pripombe k izvedenskemu mnenju
Obveznost zavarovalnice nastane s trenutkom povzročitve škode in oškodovanec zaradi spremembe predpisa o višini limita po škodnem dogodku ne more dobiti več kot je določeno z zavarovalno pogodbo in predpisom, ki sta veljala v času škodnega dogodka. Pri izpolnitvi posamezne obveznosti se po samem zakonu izpolnijo naprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Ob (delnem) plačilu dolžnik ne more izbirati, da plačuje samo glavnico, ker glede vračunavanja obresti in stroškov nima možnosti izbire. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je namreč razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice. Sodišče se mora v primeru, ko kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, v obrazložitvi sodbe opredeliti do tistih strankinih pripomb na izvedensko mnenje, ki so za odločitev bistvenega pomena, in do njene zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086427
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - manjša asimetrija obraza - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice
Ugotovljena manjša asimetrija obraza ne nudi podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.
premoženjsko zavarovanje – požar – obračun zavarovalnine – upoštevanje amortizacije – causa zavarovalne pogodbe – splošni pogoji za požarno zavarovanje
Ni mogoče slediti izraženemu stališču zavarovalnice, da je v Splošnih pogojih določeno, da se izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) pri izračunu zavarovalnine, ko že nastane zavarovalni primer, upošteva v celoti glede na novo oziroma nabavno vrednost stvari. To bi pomenilo, da zavarovanec stvari, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja že 100% amortiziral, v primeru nastanka zavarovalnega primera, kljub plačilu premije, ne bi bil upravičen do zavarovalnine. Taka razlaga Splošnih pogojev pa je v nasprotju s causo zavarovalne pogodbe.
V konkretnem primeru se amortizacija glede na določbo Splošnih pogojev o obračunu zavarovalnine lahko upošteva le od trenutka zavarovanja do nastanka zavarovalnega primera oziroma do likvidacije škode.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086040
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – prometna nezgoda – nastanek zavarovalnega primera – realizacija rizika – vzročna zveza – plačilo zavarovalnine – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka mora dokazati, da je škoda nastala ob pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Dokazati mora torej, da je prišlo do dejanja, ki ga šteje za vzrok škode, na način, kot zatrjuje. Dokazati pa mora tudi vzročno zvezo (med zatrjevano škodo in dogodkom, ki pomeni zavarovalni primer). Pri obojem tožeča stranka ni bila uspešna.
nezgodno zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalna vsota – zunanji dogodek – nejasna pogodbena določila – splošni pogoji
Tožnik je viličarja zaradi popravila nagnil v stran in ga držal z levo roko, ob tem pa je iznenada začutil močno bolečino vzdolž hrbtenice do mednožja. Okoliščine, v katerih se je tožnik poškodoval, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen OZ), niti ni bil tak dogodek po splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po prvem odstavku 5. člena splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom stegnenic – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – renta – izgubljeni zaslužek – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – normalen tek stvari – prenehanje delodajalca – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice – stroški postopka – uspeh v postopku – zavarovalnica kot tožena stranka – stroški zastopanja po odvetniku – stroški predpravdnega postopka – nagrada za posel
Do kolikšne rente (zmanjšane ali polne) je upravičen oškodovanec, zavisi od odločilnega dejstva, ali bi tožnik z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo, na kar sicer tožnik v pritožbi na načelni ravni pristaja. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev. Če kljub delni delovni zmožnosti ne more dobiti zaposlitve, bi mu lahko šla polna odškodnina v skladu s 169. členom OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072608
OZ člen 159, 169, 246, 299, 597, 597/1, 597/4, 943, 943/1, 965, 965/1.
najemna pogodba – najemnikove pravice, če ima stvar kakšno napako – zavarovalna pogodba – direktna tožba – odškodnina – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – compensatio lucri cum damno – trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti
Na temelju 169. člena OZ je oškodovanec dolžan zgolj postaviti trditve o višini škode. Odgovorna oseba pa je tista, ki lahko takšnim trditvam, kot pretiranim, nasprotuje. Uveljavlja lahko na primer, da je za oškodovanca nastala s škodnim dogodkom korist, zaradi katere je njegova škoda manjša, kot sam trdi, da je. Vendar je trditveno in dokazno breme na odgovorni osebi, praviloma torej na oškodovancu.
Če zavarovanec opravičeno verjame, da je ključe avtomobila nekje založil, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, je situacija podobna kot v primeru, če sploh ne ve, da jih je izgubil.
V kakšnem roku je dolžna zavarovalnica ugotoviti obstoj in znesek obveznosti in izplačati zavarovalnino, je določeno v 943. členu OZ. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči rok za plačilo zavarovalnine od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. V konkretnem primeru je zavarovalnica odklonila zahtevek iz kasko zavarovanja na podlagi trditev samega zavarovanca v prijavi, da ključev ne more vrniti, ker jih je izgubil in na podlagi pogodbenega določila, da zahtevek lahko zavrne, če je zavarovanec o tem ni nemudoma obvestil. Šele v sodnem postopku se je ugotovilo, da ima za tako opustitev v konkretnem primeru zavarovanec opravičilo, kar izključuje pravico zavarovalnice, da zmanjša svojo obveznost.
Za zamudo zavarovalnice v konkretnem primeru ni ključen trenutek, ko je na pogodbeni podlagi odklonila zahtevek, pač pa ko je sodišče ugotovilo s sodbo obstoj obveznosti zavarovalnice.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080222
URS člen 22. OZ člen 179. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri prometni nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nihajna poškodba vratne hrbtenice – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obvezno zavarovanje v prometu – kršitev zavarovalne pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – regresna tožba – sklepčnost tožbe
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da za regresno tožbo zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Tožba, ki navedene trditve vsebuje, je zato sklepčna. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožnica, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080217
OZ člen 978. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – pravice zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera – odkup – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbene novote
Ker so osebna zavarovanja običajno dolgoročne pogodbe, je zakonsko predvidena možnost odkupa zavarovalne police (978. člen OZ), pri katerem je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost zavarovalne police, ki se izračuna na podlagi posebnih pravil o oblikovanju matematične rezerve. Zavarovalnica torej v primeru odkupa zavarovalne police ni dolžna vrniti vseh dotlej plačanih premij, temveč del plačanih premij zadrži kot plačilo za opravljeno storitev zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081238
OZ člen 964, 964/1, 965, 965/2. ZOdv člen 9.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - hipotetična presoja posledice nepristopa odvetnika na narok - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravno priznana škoda - izključitev zavarovalnega kritja zaradi naklepnega ravnanja odvetnika
Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).
V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.
poškodba kolena – bolezenska okvara – splošni zavarovalni pogoji – aktivno zdravljenje
Tožnik ni upravičen do izplačila zavarovalnine, ker se v vtoževanem obdobju ni „aktivno zdravil“ zaradi poškodbe kolena dobljene ob padcu na snegu 24. 2. 2013. Opredelitev pojma „aktivno zdravljenje“ v Splošnih pogojih je jasna.