CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088803
OZ člen 82, 120, 943, 943/1,. ZPP člen 154, 154/3.
prometna nesreča - nalet srnjaka - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - stroški popravila - izvedenec - povrnitev stroškov popravila - stroški za delo sodnega izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - načelo uspeha - sorazmerno majhen uspeh
Splošni pogoj zavarovalnice določa, da zavarovalnica "ne povrne stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila (pridobitev na vrednosti)." To, posebej v razumevanju povprečnega potrošnika, ne daje podlage za to, da se od stroškov popravila, ki so posledica zavarovanega škodnega dogodka samega po sebi, odšteje stroške hipotetične (fiktivne) sanacije predhodnih "sledi oplaženja in manjših deformacij," ki se jih lastnik ni odločil sanirati, ker je avto lahko kljub temu uporabljal.
Konkludentno sklenitev pogodbe izkazuje dejstvo, da je tožnik s pomočjo trajnika devet let toženki plačeval zavarovalne premije, kar je bilo vselej navedeno na njegovih izpiskih bančnega prometa.
Ker je toženka tožniku ves čas trajanja pogodbe nudila možnost koristiti svoje storitve in ker je šlo za aleatorno pogodbo, o prikrajšanju ni mogoče govoriti.
Ker je izvedenec za raziskave prometnih nezgod v svojem izvedenskem mnenju upošteval podatke o hitrosti in gibanju vozila minuto in 19-20 sekund pred dejanskim trkom, kot je bilo ugotovljeno z izvedenskim mnenjem izvedenca za tahografe, je izvedensko mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (ugotovitvami izvedenca za tahografe). Posledično so s strani izvedenca za raziskave prometnih nezgod napačno izračunani pojemki, ki so v času trka delovali na vozilo. Izvedenec za tahografe je tudi ugotovil, da se je vozilo zaletelo v zid pod kotom navzdol (in ne čelno na škarpo), ta pa je nato deloval kot klin ali nož, ki je prodrl v globino vozila v času trajanja trka, zaradi nagnjenosti terena ob vozišču (kar je vplivalo na nagnjenost vozila ob trku) pa je vozilo dodatno pritiskalo s svojo maso na zid oziroma se zadelo na vogal ali rob zidu, kar naj ocenijo izvedenci za prometne nesreče. Navedenega sodišče prve stopnje ni razčistilo z izvedencem za raziskave prometnih nezgod in je s tem kršilo določila drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088068
OZ člen 131. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 45, 179.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovanje odgovornosti delodajalca - poškodba na delu - potek delovnega procesa - organizacija delovnega procesa - padec na slabo vzdrževanih tleh - pravice in dolžnosti delavcev - zdrs na spolzkih tleh - spolzka tla - neočiščena površina - pohodna površina - hrana - varstvo pri delu - opustitev čiščenja - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - primerna obutev
Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da tekom avtomatiziranega delovnega procesa pri povečanem obsegu dela zaradi slabše kvalitete kruha delavci ne bodo mogli ustrezno čistiti tal in da bodo zato neočiščena tla, posuta z drobtinami, bolj drsna. Zato bi moral zagotoviti bodisi manj drsečo pohodno površino ali pa dodatne delavce, ki bi med delom čistili tla, kot je to tekom postopka navajala že tožnica.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOZP člen 15, 15/1.
obvezno zavarovanje v prometu - dokazna ocena
Izpodbijana sodba ne temelji na ugotovitvi, da se škodni dogodek ni zgodil, kot zmotno prikazuje pritožnik, temveč na zaključku, da ni zanesljivo, da se je zgodil tako, kot je pritožnik uveljavljal. Nadaljnji samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je bil, da tožnik svoje škode ni dokazal po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00087983
ZOZP člen 7. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnice - nesporen temelj - dokaz z izvedencem - zaslišanje pravdne stranke - nepristranskost izvedenca - vabilo za zaslišanje stranke - neopravičen izostanek z naroka - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih materialno pravnih določb, na podlagi katerih je odločalo, a vendar po drugi strani v sodbi govori o regresnem zahtevku (ki ga ima zavarovalnica po 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), pri čemer pa temelj med pravdnima strankama niti ni bil sporen, kar pomeni, da ga ni treba dokazovati.
Zavarovalni pogoji ne določajo, kakšna je dajatev zavarovalnice, ko se zavarovanec ne udeleži potovanja, če odpove potovanje agencija. Pri tem ne gre za pravno praznino, ampak tega ne določajo, ker je pogodba sklenjena za primer, ko potovanje zaradi subjektivnih okoliščin na njeni strani odpove oz. se ga ne udeleži tožnica. Ta je namreč sklenila zavarovanje za primer okoliščin, ki bi bile na njeni strani in ne za primer okoliščin na strani agencije.
ZPP člen 219a, 219a-1, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju - zavarovalnina za invalidnost - invalidnost - splošni zavarovalni pogoji - trajna invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - postavitev drugega izvedenca
Uporaba prava je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Tožnik se je v postopku pred sodiščem prve stopnje skliceval na izvedensko mnenje dr. B. B., izdelano v drugem sodnem postopku, in predlagal, da ga sodišče uporabi tudi v tem postopku. Ker se je s tem strinjala tudi tožena stranka, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje pravilno uporabilo kot dokazno sredstvo (1. točka 219.a člena ZPP). Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal nobenih navedb, s katerimi bi oporekal navedenemu izvedenskemu mnenju ali utemeljeval potrebo po njegovi dopolnitvi ali postavitvi drugega izvedenca (254. člen ZPP).
zavarovalnina - nastanek zavarovalnega primera - način poškodovanja - toča - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje kot dokaz
Lastna in neutemeljena je dokazna ocena, da zaradi oddaljenosti vremenske postaje, na kateri opazovalec ni zaznal toče, sodišče ni imelo stvarne in zanesljive podlage, da toče v krajevnih in časovnih okoliščinah zatrjevanega zavarovalnega primera ni bilo. Sodišče prve stopnje slednjega nenazadnje niti ni zaključilo, ampak je dopustilo obstoj toče, ki pa ni bila takšne velikosti, da bi lahko povzročila škodo. Predmetno je obrazložilo s sklicevanjem na izvedensko ekspertizo (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), zato ni storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena vsebina ekspertize (v zvezi z drugo ekspertizo) je ravno v tem, da kljub oddaljenosti opazovalca, ki ni zaznal toče, zaradi drugih okoliščin (izmerjene temperature, radarske slike, zapiskov opazovalcev) morebitna toča ni bila takšne velikosti, da bi lahko na prikolici povzročila škodo, ki naj bi nastala v zatrjevanem zavarovalnem primeru.
izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nezgodno zavarovanje - pogodbeno zavarovanje
Plačilo dnevnega nadomestila za posledice, ki niso bile ugotovljene v prvem letu po nezgodi in po že izvedenem plačilu za maksimalno število dni - 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ni mogoče, saj jamstvo za to ni podano.
S tem, da je na tleh na gradbišču pustila nezavarovan oziroma nezaščiten kanal, je toženka opustila dolžne ukrepe iz točke 6.1. B Priloge IV Uredbe. Ta določa, da tla v delovnih prostorih ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali nagibov, da morajo biti trdna, stabilna in ne spolzka.
Res je v konkretnem primeru delavec s svojim ravnanjem sam največ prispeval k nastanku škode, vendar njegov prispevek k nastanku škode po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da vzročne zveze s protipravnim ravnanjem toženke sploh ni ali da je ta pretrgana. Delodajalec je namreč na območju gradbišča pustil nezavarovan kanal, kar predstavlja kršitev Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi s pravilnim postopanjem delavec (če bi uporabil sanitarije) lahko v celoti preprečil škodno posledico (oziroma do škodnega dogodka sploh ne bi prišlo) se prilega zakonski določbi prvega odstavka 171. člena OZ o deljeni odgovornosti, ne izključuje pa popolnoma vzročne zveze med toženkinim nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Delavec je padel v kanal, namen kršenih pravil Uredbe pa je nedvomno tudi preprečitev padcev, torej takšne posledice, do kakršne je prišlo v tem primeru. Prispevek delavca k nastanku škode pa je ustrezno višji, in sicer 80 %, saj delavec ni bil le nepazljiv ali neskrben, ampak je zavestno kršil prepoved gibanja na območju gradbišča in tja odšel nepooblaščeno (na opravljanje male potrebe).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085036
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 983, 983/3, 984.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - življenjsko zavarovanje - pogodba v korist tretjega - sprememba imena upravičenca
Pogodba o življenjskem zavarovanju ni darilna pogodba, le določbe o preklicu darila se uporabljajo za preklic določitve upravičenca. Še vedno pa ima pooblastilo za preklic - glede na kogentno določbo 983. člena OZ - izključno zavarovalec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00084930
OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.
Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00084479
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. OZ člen 188, 963. ZOZP člen 7.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga v osebnem stečaju - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odškodninska terjatev - regresna pravica zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - povzročitev škode iz hude malomarnosti
Izterjevana terjatev je odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Odpust obveznosti nanjo ne učinkuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00085083
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 110, 110/2, 110/3. OZ člen 6, 942.
prometna nesreča dveh motornih vozil - avtomobilska odgovornost - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - skrbnost povprečnega udeleženca v prometu - skrbnost pri opravljanju poklicne dejavnosti
Od vsakega povprečnega udeleženca v prometu se utemeljeno pričakuje, da bo v primeru, ko se ga seznani, da je bil udeležen v prometni nesreči, naredil vse, da se vprašanje prometne nesreče razišče (drugi odstavek 110. člena ZPrCP).
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - kasko avtomobilsko zavarovanje - ugovor nenastale pravice - fingirana prometna nesreča
Takšno stališče ne ustreza razlagi določbe 944. člena OZ. V konkretnem primeru pravni red s to določbo sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta nanaša na vzrok škode ali na višino škode, na kar sodišče pravilno opozarja.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00082100
ZFPPIPP člen 399, 408, 408/2, 408/2-5. ZOZP člen 7. OZ člen 188, 188/1, 963.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - namen odpusta obveznosti
Regresni zahtevek zavarovalnice je odškodninski zahtevek le-te zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovančeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje.
Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih vselej, kadar svojim naslovnikom sporoča stališče sodišča o obstoju ali neobstoju dejstev, ki glede na pravno pravilo, ki ga je treba po oceni sodišča uporabiti, pridejo v poštev. Odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je eden od razlogov, zaradi katerega preizkus sodbe ni mogoč, pri čemer je glavno merilo kršitve po tej točki prav nemožnost preizkusa.