OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064005
ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.
V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064035
OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.
Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi morala biti tožnica pri hoji še toliko bolj skrbna, ker je po sporni poti redko hodila. Ker je šlo za asfaltirano pot namenjeno pešcem, je bilo povsem normalno, da sredi nje ni mogla pričakovati ostankov količkov. Če bi kaj takega lahko pričakovala, potem bi bil mogoč očitek, da bi morala biti pozorna na tla, po katerih je hodila – podoben je namreč lahko očitek pri hoji ob robu cestišča, kjer so manjše udrtine nekaj povsem pričakovanega. Ravno iz tega razloga je sodišče za drugi škodni dogodek tožnici upravičeno pripisalo 20 % soprispevek. Ker je po sporni poti leto pred tem že šla in se takrat spotaknila ob ostanka količkov, bi morala biti na isti poti bolj pozorna, saj bi se lahko zgodilo, da štrclja količkov še ne bi bila odstranjena – kar se je na koncu tudi potrdilo.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
razveljavitev zavarovalne pogodbe - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - mandatna pogodba z detektivsko agencijo - zamolčanje dejstev - nevarna športna dejavnost - gorsko kolesarjenje (downhill)
Toženec je trdil, da je tožnica za gorsko kolesarjenje vedela že od sklenitve pogodbe dalje, ker je zavarovalni agent poznal toženca in je vedel, da se ukvarja s tem športom. Izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da zavarovalni agent ni vedel, da se toženec ukvarja s športom, in je zato utemeljeno zaključilo, da je tožnica šele s prejemom detektivskega poročila izvedela, da se je toženec že več let pred sklenitvijo pogodbe ukvarjal z gorskim kolesarjenjem. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo prvo vprašanje, na katerega je toženec odgovoril nikalno, postavljeno enostavno in zelo na splošno: "Ali se ukvarjate s športom na zemlji, v vodi ali v zraku? In če da, s katerim". Izkustveno nelogično bi bilo takšno vprašanje razumeti, kot da je treba nanj odgovoriti pritrdilno le, če se stranka ukvarja z nevarnim športom. Še posebej, ker temu sledi vprašanje o rizičnih športih, na katerega je toženec prav tako odgovoril nikalno.
Detektivska pogodba ima naravo pogodbe o naročilu (mandatna pogodba). Vendar pooblastilo stranke dano detektivski agenciji nima enake narave kot pooblastilo pooblaščencu v pravdnem postopku. Iz same narave pogodbe ne izhaja in tudi zakon ne določa, da naj bi se štelo, da se v trenutku seznanitve detektivske agencije z določenim dejstvom domneva, da se je s tem podatkom seznanil tudi pooblastitelj.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme - padec - obisk na domu - dokazovanje - mokra tla - nesreča - skrbno ravnanje - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zavarovanka toženke ravnala običajno oziroma povprečno skrbno, saj od zasebnika ni mogoče zahtevati, da bo vselej opozarjal obiskovalce na (zgolj) mokre, a ne mastne ali namiljene, ploščice, zato toženkini zavarovanki ni mogoče očitati protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za nesrečno naključje, za katero ni mogoče nikomur pripisati odgovornosti, je pravilno.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - odškodninska odgovornost zavarovanca - odškodninska odgovornost upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - opustitev kot protipravno ravnanje - padec na stopnicah - hišniška opravila - hišnik - neustrezna osvetlitev stopnišča - osvetljen objekt - osvetlitev poti - zavrnitev tožbenega zahtevka
Na podlagi ugotovljenih okoliščin primera upravniku (zavarovancu toženke) krivde za tožnikovo škodo ni mogoče očitati. Drži sicer, da tožnik ni mogel pričakovati, da bo nekdo na stopnice odvrgel okrogel kovinski predmet, vendar tega tudi upravnik ni mogel pričakovati in gre zato za nesrečen slučaj. Do škodnega dogodka brez dvoma ni prišlo zato, ker je zavarovanec toženke opustil namestitev svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči in tudi ne zato, ker bi moral hišnik skrbeti, da so luči prižgane.
Ker torej upravniku ni mogoče očitati opustitve namestitve svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči, saj so bila svetila z možnostjo ročnega prižiganja nameščena, ni podana protipravnost ravnanja.
ZPSPID člen 3, 6, 9, 28, 28/7, 30, 32. OZ člen 357.
izplačilo zavarovalne vsote - odkupna vrednost police - dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninska renta - uslužbenski certifikat - dedna pravica pokojnikovega dediča - predmet dedovanja - zavarovalno razmerje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava.
Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega udeleženca (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus (tako VSL sodba II Cp 1674/2010 in VS RS II Ips 540/2005). Navedeno izhaja iz določila četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060228
OZ člen 10.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - škoda od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - nevarna stvar - načelo prepovedi povzročanja škode - nepredvidljive posledice - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja oz. opustitve - delo na domu - zaščitna oprema - uporaba zaščitnih očal - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji
Dejstvo je, da med tožnikom in toženkinim zavarovancem ni šlo za podrejeno razmerje delodajalca in delavca, v katerem je delavec dolžan opraviti odrejeno mu delo, delodajalec pa je dolžan zagotoviti varne delovne pogoje v skladu z zakonodajo. Pravil in materialnopravnih določb, ki bi predpisovale in urejale delo posameznikov (z ročnim električnim vrtalnikom) na domu, ni. Velja le splošno pravilo o prepovedi povzročanja škode po 10. členu OZ.
Nastanek škodne posledice za tožnika in toženkinega zavarovanca v konkretnem primeru ni bil predvidljiv, zato ni podana protipravnost (opustitvenega) ravnanja toženkinega zavarovanca. Objektivno predvidljiva posledica vrtanja v kovino so opilki, ki pri tem nastanejo, zlom svedra ročnega električnega vrtalnika, ki je namenjen prav takšnemu vrtanju, pa ne. Pomembno je, da pri delu z ročnim električnim vrtalnikom ne gre za izpostavljenost neobičajni škodni nevarnosti, ki je imetnik oziroma obratovalec kljub ustrezni skrbnosti ali natančnim pravilom za izvajanje ne more imeti vedno pod nadzorom. Tožnikova poškodba torej ni posledica uporabe nevarne stvari, oziroma dejavnosti, iz katere bi izhajala večja škodna nevarnost.
regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic - namerna povzročitev nesreče - namerna povzročitev zavarovalnega primera - oblika krivde - naklep ali huda malomarnost - naklep zavarovanca kot povzročitelja škode - voljna sestavina naklepa - naklepna povzročitev škode - eventualni naklep - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO)
Teorija v zvezi s pojmom "namena" v civilnem pravu, ki ga OZ sicer ne definira, poudarja, da volja, drugače kot v kazenskem pravu, ni usmerjena k povzročitvi prav določene škode. Povzročitev škode v civilnem pravu je namerna že takrat, ko je povzročitelj škode vedel, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je ravnal z željo povzročiti to škodo ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot stranska posledica njegovega ravnanja.
Toženčevo ravnanje, namerna vožnja po nasprotnem pasu v trenutku, ko je tam zagledal nasproti vozeče vozilo na razdalji, da je njegov sopotnik lahko prepoznal vozilo in voznico, kar pomeni, da objektivno niti ni mogel računati, da bo trk lahko preprečil, predvsem pa objektivno ni mogel računati s tem, da bo nasproti vozeča voznica v strahu pred trčenjem reagirala tako, da škode ne bo utrpela, je tako, da razodeva njegov eventualni naklep, ravnanje najmanj po principu „bo kar bo“. Toženec je zaradi namerne povzročitve škode izgubil pravice iz obveznega zavarovanja v obravnavanem primeru. Njegovo subjektivno in konkretno ravnanje v danih okoliščinah ustreza stopnji krivde, ki je opredeljena z eventualnim namenom.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - način nastanka poškodb - vzrok poškodbe - izvedenec medicinske stroke - vmesna sodba
Po mnenju izvedenca je takšen direkten udarec v predel gležnja tožnik vsekakor lahko utrpel na način, kot zatrjuje, ko v času drsenja z motorjem ni bil poškodovan, ampak je do poškodbe prišlo po zdrsu v graben ob cesti, ko mu je nogo potegnilo nazaj pod nosilec kovčka in mu pod težo motorja udarilo oz. stisnilo nogo ob tla.
odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca - zimska služba - sneg - čiščenje snega - padec na ledu - posipanje proti poledici - skrbnost oškodovanca
Vsakemu vozniku mora biti jasno, da je že zaradi odstranjevanja snega z njegovega vozila potrebno biti pri hoji znotraj boksa, kjer je zelo malo prostora od enega do drugega vozila, pozoren na tla ob vozilu, ker se tam nahaja sneg, ki ga odstranjujejo z vozil.
odškodninska odgovornost - zavarovanje odgovornosti - pravična denarna odškodnina - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zamuda
Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno uporabilo merila iz 179. in 182. člena OZ, in sicer načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca.
Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).