SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005088
ZPP člen 287, 287/1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – izvajanje dokazov – dokazni predlog
Izvedenec je bil zaslišan in je odgovarjal na vprašanja oziroma pripombe, ki jih je za toženo stranko oblikovala kardiologinja in ki mu jih je ob zaslišanju zastavila pooblaščenka tožene stranke. Ta je ob koncu zaslišanja predlagala soočenje dveh specialistov in ni navedla v zvezi s čim naj se soočenje opravi. Zato je bila zavrnitev tega dokaznega predloga utemeljena.
ZUS-1 člen 47, 47/1. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 49, 56. Pogodba o delovanju Evropske skupnosti (PES) člen 43, 49. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
prekinitev postopka - tožba Evropske komisije proti Sloveniji - skladnost določbe nacionalnega prava z direktivo - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je odločitev o tožbi odvisna od odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11, je Vrhovno sodišče prekinilo postopek do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti – presoja odpovednega razloga – potek mandata - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni.
Če delodajalec navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, so te okoliščine lahko pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR.
ZDavP člen 96, 102. ZDO člen 266. ZOR člen 312, 313.
dovoljena revizija – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zamudne obresti – vrsti red vračunavanja plačil – zastaranje odmere in izterjave
Izračun višine obveznosti ne more biti predmet revizijske presoje, ker gre za dejansko vprašanje, zato se v reviziji lahko preizkuša le pravilnost uporabe materialnopravnih pravil, ki so bila uporabljena za izračun višine neporavnanih obveznosti, ter pravilnosti uporabe določb postopka v upravnem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014847
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 512.
prodaja kmetijskih zemljišč – kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe
Ker ob postavitvi zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe zaradi zatrjevane kršitve pravil zakona o kmetijskih zemljiščih o predkupni pravici ni obstajala veljavna kupoprodajna pogodba, sklenjena z drugo osebo, je tak zahtevek neutemeljen.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja le polemizirata z materialnopravnimi razlogi pravnomočne sodbe, pri čemer pavšalno navajata očitek bistvene kršitve in na več mestih nedovoljeno izpodbijata dejanske ugotovitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razlogi za izločitev sodnika
Domnevni izločitveni razlogi, ki se nanašajo zgolj na eno od sodnic določenega sodišča, v nobenem primeru ne morejo predstavljati drugih tehtnih razlogov v smislu določb 67. člena ZPP.
dovoljenost revizije – inšpekcijski ukrep – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – ne bis in idem – zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, ki je postavljeno zgolj na splošni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez predloženih dokazov za opisane hude posledice presoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve za revidenta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
Glavna teza tožnice v pravdi je, da je postala lastnica spornih hladilnih komor na podlagi veljavnega pravnega naslova in dogovora z dolžnikom, da premičnine kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostanejo v posesti prenosnika. Sodba pritožbenega sodišča vsebuje tehtne razloge o tem, da tožnica ni dokazala veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih stvareh. Zato nedvomno ni podana ena od predpostavk (ki morata obstajati kumulativno) za pridobitev lastninske pravice na spornih premičninah.
pritožba tožene stranke – pritožba agencije – raziskovalna dejavnost – izbor na javnem razpisu – pravni interes - abstrakten interes – interes varstva objektivne zakonitosti - (ne)dokončen upravni akt – nedovoljena pritožba
Glede na procesno situacijo, ko je predmet upravnega spora vprašanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je glede na določbe takrat veljavnega materialnega prava, v obravnavanem primeru ZRRD (in ZJA) štelo, da izpodbijana odločitev tožene stranke (pritožnice) še ni dokončen upravni akt, tožena stranka za obravnavanje vložene pritožbe ne izkazuje pravnega interesa. S pritožbenimi navedbami namreč ne zasleduje kakšnega svojega konkretnega pravnega interesa, temveč le interes za varstvo objektivne zakonitosti, torej abstrakten pravni interes, ki pa za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča ne zadošča. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga ter dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS0017025
URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZPP člen 105a, 105a/2. ZST-1 člen 8.
pritožba - sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča.
Presoja višine nepremoženjske škode - hiša tožnikov je od ceste oddaljena 20 m, prvi tožnik je bil v relevantnem obdobju, tj. od srede februarja 2005 do konca oktobra 2008, dnevno odsoten 7 do 8 ur, za drugega tožnika pa znaša relevantno obdobje 33 mesecev, saj je od oktobra 2006 do oktobra 2007 zaradi študija živel v Ljubljani, v relevantnem obdobju pa je bil večino časa doma.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročni zvezi – pravno mnenje – osebne lastnosti in stanja oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Za razliko od načelnega pravnega mnenja pravno mnenje vedno temelji na konkretnem primeru. Izolirano obravnavanje njegovega jedra brez upoštevanja specifičnosti konkretnega primera in razlogov o njih zato lahko privede do pomanjkljivega ali celo napačnega razumevanja pravnega mnenja. Zmotno je namreč stališče, da se v primeru vpliva osebnih lastnosti in stanj oškodovanca na nastanek oziroma večji obseg škode kategorično zahteva presoja po tako imenovani deljeni vzročnosti.
V konkretnem primeru gre pri nastali škodi za adekvatnost, kakor jo pojmuje povprečno izkušen opazovalec, ki tudi lahko pričakuje, da vsi ljudje niso enako psihično stabilni.
Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča je, da mora pisna izjava, s katero se nekdo zavezuje kot porok, če naj učinkuje, poleg gole zaveze zajemati tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (zlasti vsebino obveznosti, trenutek njene zapadlosti, pa tudi druge elemente, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga in dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku, ne vpliva.
Ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe je poverjeno upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena ZKZ (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
krivdna odgovornost – padec na poledenelih stopnicah pred gostinskim lokalom - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi tožnik - glede na to, da je pri prečkanju dvorišča in parkirišča zaznal, da sta poledenela - moral biti pri hoji po stopnicah bolj pazljiv. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je z 20 % soprispeval k nastanku škode.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – laična revizija zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije – opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
zavarovanje avtomobilskega kaska – splošni zavarovalni pogoji – sprememba zavarovalnih pogojev med zavarovalno dobo – zavarovalno kritje – zavarovalno območje - razlaga pogodbenih določil
Dejstvo, da so se znotraj zavarovalnega obdobja spremenili pogoji v korist tožnika tako, da je bilo zavarovalno kritje podano tudi za Črno Goro, ne vpliva na konkretno razmerje.