SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005088
ZPP člen 287, 287/1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – izvajanje dokazov – dokazni predlog
Izvedenec je bil zaslišan in je odgovarjal na vprašanja oziroma pripombe, ki jih je za toženo stranko oblikovala kardiologinja in ki mu jih je ob zaslišanju zastavila pooblaščenka tožene stranke. Ta je ob koncu zaslišanja predlagala soočenje dveh specialistov in ni navedla v zvezi s čim naj se soočenje opravi. Zato je bila zavrnitev tega dokaznega predloga utemeljena.
ZUS-1 člen 47, 47/1. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 49, 56. Pogodba o delovanju Evropske skupnosti (PES) člen 43, 49. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
prekinitev postopka - tožba Evropske komisije proti Sloveniji - skladnost določbe nacionalnega prava z direktivo - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je odločitev o tožbi odvisna od odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11, je Vrhovno sodišče prekinilo postopek do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti – presoja odpovednega razloga – potek mandata - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi poteka mandata in zato, ker v novi mandat ni bil imenovan oziroma mu rektor ni podelil posebnega pooblastila. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni.
Če delodajalec navede okoliščine in dejstva, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, so te okoliščine lahko pomembne za odločitev o trajanju delovnega razmerja in reintegraciji tožnika v smislu 118. člena ZDR.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za predlog za dopustitev revizije zoper sklep, s katerim postopek ni bil pravnomočno končan in revizije zoper tak sklep ne bi bilo mogoče v nobenem primeru dopustiti (384. člen v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je tak predlog tožene stranke nedovoljen v pomenu določbe drugega odstavka 374. člena ZPP in ga je bilo treba zavreči (377. člen istega zakona).
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede na podlago odločitve v tej zadevi ni mogoče pričakovati odgovora na navedeno vprašanje. Zato pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani in je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).
Če je v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe opisano le članstvo obsojencev, ne da bi bila konkretizirana njuna ravnanja, v opisu dejanja niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD.
nepravilna upravna odločba – odgovornost državnega organa – odgovornost nosilca javnih pooblastil – pojem protipravnosti – pravni standard – povrnitev premoženjske škode – dovolilnice za mednarodni cestni prevoz
Eden od kriterijev protipravnosti iz 26. člena URS je, da se ne uporabi povsem jasen predpis ali da se predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno prakso. To velja tako za podlago odškodninske terjatve zaradi nepravilne sodne odločbe kot zaradi nepravilne upravne odločbe.
najemna pogodba za stanovanje - pravice in obveznosti najemnika stanovanja – povračilo stroškov vlaganj v najeto stanovanje – pisno soglasje lastnika
Stanovanjski predpisi (in najemna pogodba) terjajo pridobitev pisnega soglasja za adaptacijska dela v stanovanju kot pogoj za to, da more investitor uspešno zahtevati povračilo stroškov zanje. Ker adaptacijska dela niso bila opravljena s potrebnim pisnim soglasjem, toženka upravičeno odklanja plačilo stroškov, ki jih zahteva tožnik, ki se je moral izseliti iz stanovanja.
ZDDPO člen 16, 16/2, 39. Slovenski računovodski standardi (SRS)standard I-1, I-21.
davki – dovoljena revizija - osnovna sredstva – vlaganja – amortizacija – priznanje solastnine – vpis v zemljiško knjigo – pogodba sposobna za vpis
Davčni zavezanec lahko amortizira le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS. Lastništvo se dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo oziroma listino, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
začasna odredba – ustavitev gradnje – odstranitev objektov - težko popravljiva škoda – dokazovanje – navajanje posledic inšpekcijskega ukrepa – (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok, sodišče ne izvaja dokazov, ampak opre svojo odločitev na predložene dokaze. Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem in na pribavljanje dokazil po uradni dolžnosti, saj mora vse navedbe podati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in priložiti ustrezne dokaze.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - razlaga besedne zveze nagrada za narok – odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči – že rešeno pravno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče med revizijskim postopkom o vprašanju razlage besedne zveze „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Tarife Zakona o odvetniški tarifi že zavzelo stališče (od katerega izpodbijana sodba ne odstopa), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 6, 6/1, 8, 11, 11/5.
denacionalizacija – vračanje podjetja – vračanje v različnih oblikah – neto aktiva – metode vrednotenja nepremičnin in ostalega premoženja – bistveno zmanjšana vrednost v naravi vrnjenega premoženja – protispisnost – dokazovanje z izvedencem
Ker vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja in ker je bil v obravnavani zadevi del podržavljenega podjetja že vrnjen z delnimi odločbami v obliki odškodnine in v naravi, je tožena stranka višino odškodnine, ki po določbah ZDen še pripada upravičencu, pravilno ugotovila tako, da je najprej izračunala vrednost neto aktive podržavljenega podjetja in nato od tega odštela vrednost že vrnjenega premoženja (odškodnine za denarna sredstva podjetja in druge premičnine ter vrednost nepremičnin, vrnjenih v naravi).
Ker gre v tej zadevi za vračanje podjetja, in sicer v kombinirani obliki, deloma v naravi in deloma v obliki odškodnine, je tožena stranka uveljavljano bistveno zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin pravilno upoštevala tako, da je vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin, ki jo je odštela od neto aktive (zato da je dobila višino odškodnine, do katere je upravičenec še upravičen), ugotovila po stanju, v kakršnem so bile v naravi vrnjene nepremičnine v času njihove vrnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0014837
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 21. SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 32.
prodaja kmetijskih zemljišč – sklepčnost tožbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahtevek za sklenitev pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
S trenutkom, ko ponudnik, ki je v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih dal ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da kupec v pravdi ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe, lahko pa zahteva izpolnitev pogodbe, t.j. izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe.
Ker je tožnik poleg sklenitve pogodbe zahteval tudi dovolitev vknjižbe lastninske pravice v njegovo korist pri nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe, je zmotno stališče izpodbijane sodbe, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni bil postavljen.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/4, 83, 83/2. ZEN člen 162. ZENDMPE člen 43, 43/1, 44, 44/2, 44/3, 45, 45/2, 45/4, 48, 48/1.
parcelacija na podlagi sodne odločbe – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – vpis v zemljiški kataster - sklicevanje na načela civilnega prava – ugoditev reviziji - ugoditev tožbi – odprava odločb upravnih organov – vrnitev v ponoven postopek
Upravni organ bi moral na podlagi izreka pravnomočne sodbe v postopku parcelacije zemljišče le razdeliti na dve parceli in med njima določiti le mejo.
Sklicevanje na načela civilnega prava ob izvedbi parcelacije v obravnavani zadevi tako dejansko ni bilo potrebno, saj je civilna sodba odločila le o priposestvovanju zemljišča, ne pa o lastništvu stanovanjske hiše.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – nevtralnost dolžnikovega položaja – ugovor neveljavnosti pogodbe – ničnost pogodbe
Dolžnikov pravni položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati. Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. Dolžnik zato proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Nevtralnost dolžnikovega položaja se zagotavlja predvsem s pravico, da tudi proti cesionarju lahko uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko proti cedentu.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VS0014875
ZKZ člen 20 – 23. URS člen 33, 71, 71/2. OZ člen 81. SPZ člen 40. ZUP člen 224.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – pravica razpolaganja lastnika kmetijskega zemljišča - vezanost na vsebino ponudbe – trenutek sklenitve pogodbe – prejem izjave o sprejemu ponudbe – odložni pogoj – zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - posebno varstvo kmetijskih zemljišč – pravno mnenje - zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč.
Pogodba je sklenjena s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve.
Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla.
Kupec tako ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), ampak lahko le z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.
V primeru zavrnitve zahtevka tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato je revizijsko sodišče zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo.
prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnine - obročno plačilo kupnine - razdrtje pogodbe zaradi neplačila kupnine - pravice in obveznosti začasnega dediča - posli redne in posli izredne uprave zapuščine
Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, ali je začasni dedič pasivno legitimiran za zahtevek za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil zapustnik in ali lahko sopogodbenik odstopi od pogodbe, če je začasni dedič ne izpolni v dodatnem roku, ki mu ga je dal na razpolago.
Tožnik ob naknadni kumulaciji tožbenih zahtevkov vrednosti spornega predmeta tega novega tožbenega zahtevka ni ocenil kljub v podobni situaciji že prejetem opozorilu sodišča, na izostanek te ocene pa ni reagirala niti nasprotna stranka. To ima za posledico nedovoljenost revizije.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta
V primeru, da ustrezna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni razvidna iz predloga za dopustitev revizije in prilog, je treba predlog zavreči.