določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vplivna stranka – objektivna nepristranskost sodišča
Tožeča stranka razlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje s stališčem, da je tožena stranka zelo vplivna družba in da so bili v preteklosti pri njej zaposleni nekateri sodniki sodišča, kar naj bi vzbujalo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Podani razlogi so do te mere posplošeni in nekonkretizirani, da jim ni mogoče pripisati značaja tehtnega razloga.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas
ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa (prekluzivni) rok za vložitev tožbe, in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi bo to praviloma od dneva vročitve odpovedi). Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved – obseg sodne presoje
Sodišče res ne presoja racionalnosti, pravilnosti oziroma primernosti odločitev delodajalca o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev, reorganizaciji delovnega procesa, ipd., vendar to ne pomeni, da vsaka odločitev delodajalca o reorganizaciji, zmanjšanju števila zaposlenih delavcev oziroma o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že pomeni tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi konkretnega delavca in da je takšno prenehanje mogoče pojasniti le s splošnimi zaključki o omejenem okviru sodne presoje. Delodajalec je tisti, ki mora najprej dokazati, da obstajajo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, kar pomeni predvsem to, da so ti razlogi resnični, ne pa fiktivni. Pri presoji utemeljenosti odpovedi iz poslovnega razloga je seveda mogoče zatrjevati in dokazovati tudi zlorabo pravic ali prepovedano diskriminacijo.
ZDR člen 8, 8/5, 113, 208, 208/1, 208/2. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika
Ker revident ni opravljal funkcije sindikalnega zaupnika, ni upravičen do posebnega pravnega varstva ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
bivši vojaški zavarovanec - predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Na zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje pravice do pokojnine za nazaj ni vplivalo njegovo tedanje stalno prebivališče in državljanstvo, temveč to, da na dan 18. 10. 1991 ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, konkretno mu na ta dan ni manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, saj je pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih že izpolnjeval in mu je bila pravica tudi že priznana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
Sprejem novih aktov, z novim plačnim modelom, ki je imel za posledico znižanje tožničine plače, ne zadošča za zaključek, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Ugotovljeno je bilo, da je bila revidentu ponujena nova ustrezna zaposlitev, ki pa je ni sprejel. Zato mu je bila po presoji revizijskega sodišča pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi po 90. členu ZDR.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – nastanek invalidnosti
V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.
sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zagotavljanje pravic
Iz drugega odstavka 73. člena ZDR ne izhaja, da delodajalec prenosnik v enem letu po prevzemu, če obstajajo zakonski razlogi, delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Obveznost spoštovati določila kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, ne posega v pravico delodajalca prevzemnika, da v primeru obstoja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na njegovi strani pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZZVZZ člen 62, 62/2-6. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. 7. 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. 6. 1992 o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju, razen življenjskega zavarovanja člen 29, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 56, 63. ZUS-1 člen 47, 47/1.
zavarovalni nadzor - prekinitev postopka - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - povišanje premij dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj - uporaba direktive - neskladje zakonske določbe z direktivo - prekinitev postopka
Postopek se prekine do odločitve sodišča Evropske unije v zadevi C-185/11.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005089
ZPIZVZ člen 6, 7. ZUP člen 222. ZPIZ-1 člen 251. ZDSS-1 člen 75.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – invalidnina – procesna predpostavka – zavrženje tožbe - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Kolikor tožnik navaja, da prvostopni organ o njegovi zahtevi ni odločil v zakonskem roku, bi lahko zaradi molka organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP vložil pritožbo na organ druge stopnje. Na tak način bi lahko dosegel dokončno odločitev o svoji zahtevi. Ker ni izkazal, da bi v skladu z 251. členom ZPIZ-1 vložil pritožbo v smislu navedenih določb ZUP, je sodišče glede tega zahtevka na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo utemeljeno zavrglo.
invalidska pokojnina – gostota zavarovalne dobe – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Za odločitev v tem sporu ni bilo bistveno, koliko let skupne delovne dobe ima tožnica oziroma koliko let delovne dobe je dopolnila v Republiki Srbiji. Bistvena za odločitev je bila dopolnjena delovna doba v Republiki Sloveniji, ki pa med strankama ni sporna. Ker ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, ob izdaji odločbe tožene stranke ni bilo pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nastanek razloga za odpoved – zaposlitev drugega delavca za nedoločen čas – zloraba poslovnega razloga
Datum nastanka razloga ne pomeni, da delodajalec oziroma zanj njegov zastopnik (18. člen ZDR) tega razloga ne ugotovi šele enkrat po tem, ko je ta že nastal, morda celo zaradi lastne napačne presoje ali celo nepazljivosti. Tudi ne pomeni, da v primeru poslabšanja rezultatov dela (v konkretnem primeru poslabšanju rezultatov prodaje vozil) poslovni razlog nastane že takoj oziroma po enem ali dveh mesecih slabših rezultatov, saj je v takšnem primeru lahko odvisen tudi od ostalih dejavnikov v zvezi s pričakovanji poslovanja v bodoče in nenazadnje celo od odločitve delodajalca.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka ugotovila pomemben upad prodaje šele z iztekom obdobja od januarja do maja 2009. Prav ob takšni ugotovitvi pa ni mogoče pritrditi reviziji in presoji sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku, ker je v februarju 2009 z zaposleno delavko za določen čas sklenila pogodbo o zaposlitvi z nedoločen čas. O zlorabi pravice bi morda lahko govorili le v primeru, če bi bilo že v februarju 2009 popolnoma jasno, da je delo enega od prodajalcev odveč in bi tožena stranka kljub temu sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z enim od prodajalcev, ki bi mu v nasprotnem primeru takrat (ali v kratkem času po tem) prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, takoj za tem oziroma v kratkem času po tem pa bi odpovedala pogodbo o zaposlitvi drugemu delavcu, ki je bil že zaposlen za nedoločen čas.
bivši vojaški zavarovanec – predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – starostna pokojnina
Z dokončno in pravnomočno odločbo je bila revidentu priznana pravica do pokojnine pri toženi stranki po splošnih predpisih od 11. 7. 2001 dalje, zato ni pravne podlage za upravičenost do razlike med pokojnino, ki jo je pred tem datumom prejemal pri tujem nosilcu zavarovanja, in pokojnino, ki bi jo hipotetično prejemal pred tem datumom pri domačem nosilcu zavarovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost odpovedi – rok za odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Glede na določbo 120. člena podjetniške kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti in uporabe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in po sprejemu Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, ki že upošteva nov koncept odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR in ne določa več kriterijev za določitev presežnih delavcev, tožena stranka pri odpovedi ni bila več dolžna upoštevati kriterijev iz podjetniške kolektivne pogodbe. V takšnem primeru bi se torej lahko odločila, da glede na odpoved manjšemu številu delavcev posebnih kriterijev sploh ne uporabi, ali pa - tako kot je storila, uporabi druge kriterije.
ZUP člen 35, 37, 37/1, 39, 39/2. ZUS-1 člen 27, 27/2, 63.
zavarovalniški nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - izločitev uradne osebe – izločitveni razlog – nepristranskost – pravica do izjave
Vrhovno sodišče je konkretno postopanje uradne osebe že presojalo in v odločbi G 14/2010 z dne 5. 10. 2010 presodilo, da izločitveni razlog glede postopanja konkretne uradne osebe v konkretnem postopku, na katerega se sklicuje tožnik, ne obstaja.