Revident izhaja iz prepričanja, da je podan razlog za zavrnitev registracije znamke iz točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (podobnost znaka in znamke ter obstoj verjetnosti zmede v javnosti). Zgoraj povzete revizijske trditve namreč po vsebini ne pomenijo nič drugega kot ponavljanje tega prepričanja, ki ga je uveljavljal skozi ugovorni postopek pred Uradom in kasneje s tožbo zoper odločbo Urada pred upravnim sodiščem. Abstraktno videnje revidenta, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi morebitne uveljavitve izpodbijane znamke, pa za utemeljitev zelo hudih posledic iz 3. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. V zvezi z domnevnimi zelo hudimi posledicami v obliki materialne škode, revizijsko sodišče še dodaja, da ima blagovna znamka naravo premoženjske pravice; zato bi zmanjšanje oziroma preprečitev povečanja premoženja iz tega naslova revident moral oceniti konkretneje kot zgolj s pavšalno navedbo, da je škoda „nedvomno ogromna“ in da je v tem trenutku še ni mogoče materialno ovrednotiti.
OZ člen 82, 649, 653, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - sprememba cene
Klavzula ključ v roke v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cene, tudi na nepredvidena in presežna dela. V tem smislu dela, ki so dogovorjena v pogodbi s takšno klavzulo, res niso navedena taksativno. Pri razlagi te klavzule pa je treba ostati znotraj kroga tistih nepredvidenih in presežnih del, ki so povezana z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino – krajevna pristojnost
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na
nepremičnine
četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Za primere, ko je predlagana izvršba na le eno nepremičnino, prvi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
vojaška pokojnina – bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala.
prijava udeležbe prizadete stranke v upravnem sporu – ugovor zoper registracijo znamke
Iz zgoraj povzetih navedb prijaviteljice udeležbe ne izhaja, da bi tudi sama kot imetnica predhodne znamke v (upravnem) postopku pred UIL ugovarjala zoper registracijo izpodbijane znamke (101. člen Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Že v ugovornem postopku pred UIL bi si lahko namreč prizadevala za preprečitev registracije sporne znamke, ne pa da se v tem upravnem sporu, in to šele v postopku z revizijo, sklicuje na neposredno škodo, ki naj bi jo imela z odpravo odločbe UIL in z morebitno registracijo sporne znamke v ponovljenem postopku. Ker je prijaviteljica udeležbe v postopku izdaje upravnega akta opustila uporabo svojih procesnih pravic, ne more imeti položaja prizadete stranke v predmetnem upravnem sporu. Za priznanje položaja prizadete stranke v smislu prvega odstavka 19. člena ZUS-1 se namreč zahteva aktivnost stranke v postopku izdaje upravnega akta.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih nasledstva – ponovno uveljavljanje pravice
Republika Slovenija je svoje obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev v smislu določb MSVN že ustavno skladno uredila v ZPIZVZ.
ZDR člen 112, 122/1, 112/1-4, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 12. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - dolžnost izrabe letnega dopusta
Zgolj razlog za odpoved na strani delodajalca ne zadostuje za pravni zaključek, da tožnik ni mogel izkoristiti (dela) letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja. Tako je tožnik predhodno opozoril revidentko, da bo izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, kar nedvomno kaže na to, da je (vsaj) tedaj vedel, kdaj mu bo prenehalo delovno razmerje, zato bi lahko (vsaj) v tem obdobju koristil letni dopust, če seveda ni bilo drugih objektivnih okoliščin, ki bi mu to preprečevale. Od tega, ali dopusta zaradi objektivnih razlogov ni mogel izrabiti, je odvisna njegova pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
status zavarovanca – prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vključitev v zavarovanje
Določbo zadnje alineje 47. člena ZMEPIZ o pridobitvi lastnosti zavarovanca z dnem vložitve prijave tistih zavarovancev, ki se na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 34. člena ZPIZ-1 (razen tistih, ki izpolnjujejo pogoj iz sedme alineje tega člena) prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, je gotovo šteti za dovolj jasno posebno določbo (lex specialis), ki jo je treba dosledno upoštevati in je tudi glede na določbe 57. člena ZMEPIZ ni mogoče razlagati tako, da bi imel zavarovanec ob prijavi možnost izbire oziroma možnost uveljaviti status zavarovanca še za do 8 dni za nazaj.
obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška morajo biti konkretizirani oziroma opisani v izreku odločbe (ali sodbe) o prekršku.
Upoštevaje revizijska navajanja, naj bi Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdan s strani tožene stranke, predstavljal sprejem ponudbe in posledično sklenitev prodajne pogodbe v smislu 28. člena OZ. Vendar pa je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera takšna revidentkina razlaga materialnopravno napačna. V spornem Sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika je namreč izrecno navedeno, da bo pogodba z izbranim najugodnejšim ponudnikom šele sklenjena. Sklep kot končna izbira najugodnejšega ponudnika predstavlja zato šele vabilo izbranemu ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.
spor o pristojnosti – gospodarska zbornica – gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2005925
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZDR člen 229, 229/1-7.
postopek o prekršku - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva – varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem
Če se storilcu prekrška očita, da je kot odgovorna oseba opustil dolžno nadzorstvo, mora biti v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, katerih dejanj, ki jih je skladno s predpisi zavezan izvajati v okviru opravljanja dolžnega nadzorstva, ni opravil.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati revizijske trditve o opustitvi zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
dokazovanje - izvedenec - določenost tožbenega zahtevka - informativni dokaz - ugotovitve izvedenca - sistem prekluzij - poizvedovalni dokaz - za stranko nepričakovan obrat v postopku
Določenost tožbenega zahtevka je treba ločiti od njegove dokazanosti.
Informativen oziroma poizvedovalen dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča glede na okoliščine primera utemeljen, saj tožeča stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja.
Tožeča stranka do ugotovitev postavljenega izvedenca dejansko ni mogla »vedeti, s katero dokumentacijo razpolaga toženec in katero bo za izdelavo izvedeniškega mnenja potreboval izvedenec«, niti »da se bodo [njeni] dokazi izkazali za relevantne«. Gre za dokaze (oziroma podatke), ki se nanašajo na obdobje izvrševanja Pogodbe in ki kot taki niso bili pravno pomembni, dokler se (po ugotovitvah izvedenca) ni izkazalo, da tožena stranka ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo za čas po enostranski prekinitvi Pogodbe z njene strani.
Tožeča stranka je dokaz z izvedencem predlagala kot glavni dokaz. Za primer, da ta dokaz ne bi uspel, pa je napovedala druge dokaze. Tako je potem, ko glavni dokaz dejansko ni uspel, kar je (tudi) po oceni revizijskega sodišča predstavljalo »obrat v procesu, ki ga ni bilo mogoče predvideti«, za dokaz iste teme dopustno predlagala druge dokaze. Sistem prekluzij (za razliko od sistema eventualne maksime) namreč stranke (v obravnavanem primeru tožeče) ne sili, da v vsakem primeru že takoj ponudi vse dokaze, ki bi eventualno lahko prišli v poštev, temveč šele, ko postanejo relevantni.
ZOR člen 25, 25/2, 374, 374/1. Zakon o zastaranju terjatev člen 17.
pogodba o prometu blaga in storitev – gospodarska pogodba – zastaranje terjatve – objektivni kriterij za gospodarsko pogodbo – registrirana poslovna dejavnost – komisija - pogodba o nakupni komisiji – nakup lastnih delnic
Da je pod izrazom »pogodbe v prometu blaga in storitev« potrebno razumeti gospodarske pogodbe, kot so definirane v drugem odstavku 25. člena ZOR, se je Vrhovno sodišče RS že večkrat jasno izreklo.
Objektivnega kriterija, tudi v okviru določbe 374. člena ZOR o zastaranju terjatev iz gospodarskih pogodb, ni mogoče interpretirati tako, da bi imela naravo gospodarske pogodbe le pogodba, sklenjena v okviru registrirane dejavnosti.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prednost na križišču – desno pravilo
Desno pravilo določa vrstni red vožnje skozi križišče enakovrednih cest tistih vozil, ki se ob vožnji v skladu s pravili cestnega prometa medsebojno ovirajo.