obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
dovoljenost revizije – plačilo občinske takse za oglaševanje - pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – dokazno breme
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) v obravnavani zadevi ni mogoča niti presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve revident ne izkaže, če za svoje navedbe ne predloži nobenih dokazov.
plačilo občinske takse za oglaševanje – dovoljena revizija - vrednostni pogoj – razlaga pojma javno mesto – zavezanec za plačilo takse – zunanje stene avtobusa mestnega prometa - nedoločen pravni pojem – uporaba javnega prostora – javna površina – stranka, ki oglašuje za lastne potrebe
Javno podjetje LPP, d. o. o., katerega lastnik in ustanovitelj je Javni holding Ljubljana (tega pa je ustanovilo Mesto Ljubljana), namreč izvaja (in zagotavlja) javni prevoz potnikov v mestnem prometu kot gospodarsko javno službo na območju Mestne občine Ljubljana, torej izključno na javnih površinah in za javne namene. Glede na navedeno specifično situacijo, ter ob upoštevanju, da revidentka z dejavnostjo oglaševanja dejansko uporablja občinski oziroma javni prostor, je po presoji Vrhovnega sodišča zunanje stene avtobusov mestnega potniškega prometa, ki so urejene za dejavnost oglaševanja reklamnih napisov, objav in oglasov po javnih površinah, treba šteti kot „drugače označen oglaševalski prostor na javnih mestih“ v smislu 4. člena ZKT.
pritožba – začasna odredba – verjeten obstoj težko popravljive škode – trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da tožnica v svoji zahtevi ni točno opredelila, po kateri določbi ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe, sodišče pa je štelo, da jo je zahtevala po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je po obeh navedenih določbah ZUS-1 pogoj za morebitno izdajo začasne odredbe izkazanost verjetnega nastanka težko popravljive škode, ki bi jo tožeča stranka utegnila utrpeti zaradi izvršitve izpodbijanega akta in bi jo bilo treba preprečiti z začasno odredbo.
Tožnica je težko popravljivo škodo želela dokazati v svojih navedbah v pritožbi, vendar pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se s pritožbenimi navedbami ne da nadomestiti pomanjkljivih navedb oziroma dokazov v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina – skupna lastnina
Ker se za premoženje po prvi (in ne drugi) alineji tretjega odstavka 1. člena ZPVAS štejejo premoženjske pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete s predpisi, med katere sodi tudi Zakon o agrarnih skupnostih, in sicer lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, kot solastnina članov (nove) agrarne skupnosti, v obravnavanem primeru pa so bili deleži vpisani na člane skupnosti že konec 19. stoletja, v razlastitveni odločbi pa kot skupna lastnina z opredeljenimi deleži, se članom Agrarne skupnosti A. po presoji Vrhovnega sodišča ne vrača premoženje v drugi obliki, kot jim je bilo podržavljeno.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o tem, da se odločbe gradbenega inšpektorja izdajajo v javnem interesu in so izvršljive praviloma takoj, zato je treba v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in natančno ter predložiti dokazila o tem, ter da ustaljena upravnosodna praksa zahteva restriktiven pristop pri izdaji takšne začasne odredbe.
dovoljenost revizije – občina kot stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje, ali ima organ lokalne skupnosti položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč sporno ali ima občina (in ne njen organ) položaj stranskega udeleženca. Ker se vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
URS člen 8, 153, 153/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 5, 6, 8, 10, 11, 12, 15. ZDen člen 51. ZZad člen 65, 65/2, 68. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 146.
denacionalizacija - tuja pravna oseba - dovoljena revizija - meddržavna pogodba - vračanje oziroma razdružitev premoženja po ZZad - ureditev premoženjskopravnih razmerij med državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom - določitev lastninskih deležev
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo – zavrženje revizije
Pooblaščenec je reviziji sicer priložil pooblastilo, ki pa ni bilo novo (datirano je bilo z dnem vložitve tožbe) niti posebno (ni vsebovalo izjave volje pooblastiteljice za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva).
Sodišče prve stopnje je sicer pozvalo pooblaščenca revidentke k (naknadni) predložitvi pravilnega in popolnega pooblastila, vendar glede na določbo petega odstavka 98. člena ZZP za to ni imelo pravne (zakonske) podlage (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP).
Pooblaščenec s splošnim pooblastilom (iz prvega odstavka 95. člena ZPP) ni pooblaščen za vložitev izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 95. člena ZPP), temveč le rednega (1. točka prvega odstavka 95. člena ZPP).
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - nepremičnine z območja več sodišč
Za primer naknadne kumulacije z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na nepremičnine četrti odstavek 35. člena ZIZ določa, da za to izvršilno sredstvo postane izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Krajevna pristojnost za odločanje o izvršilnem sredstvu izvršbe na nepremičnine, na katero četrti odstavek 35. člena ZIZ napotuje, je urejena v 166. členu ZIZ. Primere, enake predmetnemu, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, ureja drugi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
odgovornost pravne osebe - odgovornost samoupravne lokalne skupnosti – odgovornost odgovorne osebe – župan – pooblastilo za izvedbo javnega naročila
Župan se s pooblastitvijo za vodenje postopka in izvedbo javnega naročila ne razbremeni svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
invalidnost III. kategorije - invalidnost II. kategorije - pravice iz invalidskega zavarovanja
Tudi zavarovanci, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije.
Za presojo invalidnosti II. kategorije so pomembne tako dejanske zavarovančeve delovne omejitve, ki izhajajo iz trajnih sprememb v njegovem zdravstvenem stanju, kot na drugi strani tudi psihofizične zahteve za delo v njegovem poklicu, ki so za posamezne poklice lahko specifične.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas
ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa (prekluzivni) rok za vložitev tožbe, in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi bo to praviloma od dneva vročitve odpovedi). Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.
Nujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vplivna stranka – objektivna nepristranskost sodišča
Tožeča stranka razlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje s stališčem, da je tožena stranka zelo vplivna družba in da so bili v preteklosti pri njej zaposleni nekateri sodniki sodišča, kar naj bi vzbujalo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Podani razlogi so do te mere posplošeni in nekonkretizirani, da jim ni mogoče pripisati značaja tehtnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA
VS4001947
ZS člen 103, 103/2. ZPP člen 25, 25/2, 48. OZ člen 851, 859.
spor o pristojnosti – spor o pravicah intelektualne lastnine – zatiranje nelojalne konkurence – izključna krajevna pristojnost – špediterske storitve
V predmetni zadevi ne gre za spor v zvezi z zatiranjem nelojalne konkurence oziroma pravicami intelektualne lastnine iz drugega odstavka 103. člena ZS.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zatrjevanjem, da razlogi izpodbijane pravnomočne sodbe niso razumljivi, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve materialnega predpisa o prekršku. Slednjo se lahko stori samo z odločitvijo v izreku odločbe oziroma sodbe o prekršku, ne pa tudi z obrazložitvijo sodbe.
Za pretrganje zastaranja pregona zadostuje, da je sodba izdana ter posredovana prekrškovnemu organu. Datum odprave sodbe na storilčev naslov je relevanten zgolj za presojo absolutnega zastaranja.
Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.
Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.
Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.
Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude s plačilom več kot 30 dni) zapade v plačilo celotno neodplačano posojilo, ki je v pogodbi opredeljeno kot kapitalizirano posojilo, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nična, v kolikor tako določena pavšalna (ali pogodbeno dogovorjena) odškodnina presega dejansko škodo.