ZPP člen 378, 391, 391/2. ZIZ člen 34, 34/3, 43, 43/3, 194, 194/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – neuspešna izvršba - naknadna objektivna kumulacija sredstev in predmetov izvršbe – delna ustavitev izvršbe – isto izvršilno sredstvo in isti predmet – predlog za nadaljevanje izvršbe
V primeru delne neuspešnosti izvršbe in posledične delne ustavitve ZIZ ne daje podlage, da bi lahko upnik v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Ustavljeni izvršilni postopek se ne more več nadaljevati, saj je z delno ustavitvijo postopka dovoljenje za uporabo določenega izvršilnega sredstva oziroma dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe v tekoči izvršbi [v njenih (časovnih) mejah pravnomočnosti] ukinjeno. Upnik sicer lahko omenjene meje pravnomočnosti preseže z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin (velja milejši dokazni standard) in s tem izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, vendar tega v konkretnem primeru ni storil. Upnik prav tako ni vložil novega izvršilnega predloga.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-4, 51, 51/1. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje solastniškega deleža na posameznem delu stavbe – del nepremičnine, ki je v premoženju zavezanca - bistveno okrnjena prostorska kompleksnost in okrnjen namen izrabe prostora in nepremičnin – skupni deli
Glede na določbo prvega odstavka 51. člena ZDen je revidentka zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža do 28/40 na tistem delu hiše (poslovnem prostoru v kleti stavbe), ki je v njeni uporabi. Revidentka, ki je glede na navedeno določbo ZDen zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža, ki se nahaja v njenem premoženju, se ne more sklicevati na vračanje v preostalem delu podržavljene stavbe, glede katerega ni zavezanka.
Ni podan obstoj ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen zgolj zato, ker zavezanki v izključni lasti ostaja manjši del zatrjevane prostorske celote. Obstoj ovir iz navedene določbe ZDen tudi ne more predstavljati okoliščina, da je predmet denacionalizacije in s tem vračanja v naravi solastninski delež.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1. URS člen 35, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - odločanje o dokaznem predlogu - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Če je obsojenec uporabil komunikacijsko sredstvo za izrekanje grožnje oškodovancu, to je za storitev kaznivega dejanja, se ne more uspešno sklicevati, da mu je bila s posnetkom kršena pravica do zasebnosti.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
Ker sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
sodne počitnice – rok za tožbo – nujne zadeve – pravni interes
Določba tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, je izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti odstavek), da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Ker gre za izjemo, ki v določenem pogledu posega v pravno varnost strank v upravnem sporu, je treba po mnenju Vrhovnega sodišča vprašanje, kdaj drug zakon določa, da gre za njuno zadevo (9. točka drugega odstavka 83. člena ZS) presojati restriktivno.
ZPol člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6.
pravica do obrambe – razrešitev dolžnosti - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - pravni interes – poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika
Ker je bilo torej glede kriminalistove razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov (glede vprašanj, v zvezi s katerimi je bila v obravnavanem primeru podana zahteva ministru) v istem kazenskem postopku odločeno na način, kot je to v svoji odločbi zahtevalo Ustavno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna navedba sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt Ministrstva za notranje zadeve pravno nima več nikakršnih učinkov, saj ne vpliva več na pritožnikove pravice oziroma svoboščine, ki naj bi bile z aktom kršene, s tem pa je tudi odpadel pravni interes tožnika za tožbo v tem delu.
ZPP člen 13, 370, 370/3, 367, 367/1, 377. ZNZGP člen 7a.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – nacionalizacija - cona B STO – vezanost na pravnomočno upravno odločbo – zavrženje dopolnitve revizije
Obstoj pogojev za nacionalizacijo po 7.a členu ZNZGP je ugotavljal upravni organ v upravnem postopku in šele z izdajo deklaratorne upravne odločbe je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP. Čeprav je nacionalizacija originaren način pridobitve lastninske pravice države oziroma državne lastnine, je bilo treba v vsakem posameznem primeru v posebnem – upravnem postopku ugotoviti, ali gre za premoženje, ki je nacionalizirano oziroma ki je po tem določilu prešlo v državno last kot splošno ljudsko premoženje. Ugotovitvena odločba o nacionalizaciji je bila nujna tudi zaradi vpisa v zemljiško knjigo.
Morebitne nepravilnosti te upravne odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je (pravdno) sodišče na takšno pravnomočno odločbo vezano in ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (prim. 13. člen ZPP).
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 68, 83, 83/2-2, 93, 93/1, 95. ZKme-1 člen 43, 53, 53/1, 56. ZUP člen 279, 279/1-4. Uredba Komisije (ES) št. 187/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 67, 67/1.
plačilo za investicijske stroške – nitratna direktiva – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – odločanje brez zahteve tožnika – pridobitev pravice do uveljavljanja plačila – zahtevek za izplačilo sredstev – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Tožnik je na podlagi zahtevka z odločbo dejansko pridobil pravico do uveljavljanja plačila največ do višine dodeljenih sredstev. Ta odločba je ob izpolnjevanju v njenem izreku navedenih pogojev (zaključena investicija, sporočilo o zaključku in inšpektorsko poročilo o stanju investicije) podlaga za izplačilo sredstev.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu investicijskih stroškov zato ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev. Zahtevek tožnika za izplačilo sredstev je torej obstajal, zato ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni bil podan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. KZ-1 člen 82. ZKP člen 510.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zakonska rehabilitacija obsodbe – pogojni odpust – izbris iz kazenske evidence – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust.
Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-2. ZUP člen 229, 229/1, 232.
sofinanciranje iz javnih sredstev – pravni interes tožene stranke – nedovoljena pritožba – abstrakten pravni interes
Tožena stranka v pritožbi dejansko napada stališče sodišča prve stopnje, ki se nanaša na njene pristojnosti, s tem pa ne varuje nobene svoje pravice ali pravnega interesa. Zlasti pa s pritožbenimi navedbami ne zasleduje kakšnega svojega konkretnega pravnega interesa, temveč le interes za varstvo objektivne zakonitosti, torej abstrakten pravni interes, ki pa za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadošča. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega sodišča namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico niti na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUN člen 73, 75, 75/2, 75/4, 76, 76/1. ZGO-1 člen 152, 153, 200, 200/1.
dve reviziji – dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – uporaba ZUN ali ZGO-1 – inšpekcijski zavezanci – dovoljenost druge revizije - neizkazanost pogojev za dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN pomeni nadaljevanje na podlagi drugega odstavka 75. člena ZUN že začetega inšpekcijskega postopka, ki se glede na to, da ne gre za enostavni objekt, na podlagi prvega odstavka 200. člena ZGO-1 nadaljuje po določbah ZUN.
Revidenti so z nakupom stanovanj, zgrajenih z gradbenimi deli, izvedenimi brez ustreznega upravnega dovoljenja in s katerimi so prostori poslovnega objekta spremenjeni v stanovanja, pridobili solastninsko pravico na objektu in s tem prevzeli tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. S tem pa tudi obveznost odstraniti neskladno gradnjo in vzpostaviti zakonito stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
dovoljenost revizije – izdaja službene izkaznice za varnostnika – zasebno varovanje – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa – predložitve kopij sodb sodišča prve stopnje - nedovoljena revizija
Revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu sama po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v posamezni zadevi, nista razloga za dovoljenost revizije.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) ni mogoča presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Za presojo zatrjevanih zelo hudih posledic izpodbijane odločitve mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja, tudi izkazati.