odškodnina za premoženjsko škodo – renta – pravica do polne družinske pokojnine - prenizka odmera družinske pokojnine zaradi opustitve zavarovanja športnika – obvezno zavarovanje – odgovornost športne organizacije
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da je sklenitev posebnega zavarovanja športnika – člana državne reprezentance na evropskem prvenstvu v športnem letenju, obvezno in ne prostovoljno in da je Letalska zveza Republike Slovenije, ki ga ni sklenila, zagrešila protipravno opustitev ter je odgovorna za škodo iz škodnega dogodka na tem prvenstvu (smrt športnika).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005822
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 146, 146/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje – prepovedana posledica - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo vlečenje oškodovanke za lase po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je bila s tem prizadeta njena telesna celovitost oziroma da je oškodovanka čutila bolečine, saj si ni mogoče predstavljati, da glede na način storitve do take prizadetosti ne bi prišlo.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 25, 311, 311/2, 311/3.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – član združbe - delovanje v združbi
Da bi njenega člana (člana združbe) lahko šteli za sostorilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi (25. člen KZ).
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014991
ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – zmota – opravičljiva zmota – pogodba sklenjena v zmoti
Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.
Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZMed člen 93, 93/6, 109, 109/3-1, 109/3-2. ZUP člen 2, 2/1, 213, 214, 214/1-3.
medijsko pravo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določnost izreka – strokovno nadzorstvo – začasen preklic dovoljenja – upravni ukrep – odločanje po ZUP – odstop od sodne prakse – zavrnitev revizije
Izrek izpodbijane odločbe, s katero je Agencija revidentki začasno preklicala dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti, je pravilen, saj je v skladu z 213. členom ZUP in tretjim odstavkom 109. člena ZMed. Agencija pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v okviru strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v izreku odloči zgolj o revidentkini pravici ali obveznosti in ob ugotovitvi neizpolnjevanja naložene odprave nepravilnosti zgolj izreče upravni ukrep, ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto, pa so del obrazložitve odločbe in ne del izreka (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
S pravnomočno vmesno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen glede škode, ki naj bi tožnikoma nastala v celotnem vtoževanem obdobju od 18. 11. 2002 do 31. 12. 2002. Sodišče namreč v izreku vmesne sodbe obstoja toženkine odškodninske obveznosti ni omejilo le na obdobje od 6. 12. 2002 do 31. 12. 2002, čeprav iz razlogov, zapisanih v vmesni sodbi, izhaja drugače. Zato je že pritožbeno sodišče toženki pravilno odgovorilo, da bi morala ugovor o neobstoju njene obveznosti za povrnitev škode, ki naj bi tožnikoma nastala pred 6. 12. 2002, uveljavljati s pritožbo proti vmesni sodbi. Ta del zahtevka bi bilo treba - tudi glede na trditve same toženke - zavrniti zaradi pomanjkanja protipravnosti ravnanja toženkinih organov. Toda ta zavrnitveni razlog negira obstoj samega temelja tožbenega zahtevka, zato o njem ni mogoče več odločati pri presoji višine škode, o kateri se edino sme odločati po pravnomočnosti vmesne sodbe.
ZPP člen 13, 370, 370/3, 367, 367/1, 377. ZNZGP člen 7a.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – nacionalizacija - cona B STO – vezanost na pravnomočno upravno odločbo – zavrženje dopolnitve revizije
Obstoj pogojev za nacionalizacijo po 7.a členu ZNZGP je ugotavljal upravni organ v upravnem postopku in šele z izdajo deklaratorne upravne odločbe je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP. Čeprav je nacionalizacija originaren način pridobitve lastninske pravice države oziroma državne lastnine, je bilo treba v vsakem posameznem primeru v posebnem – upravnem postopku ugotoviti, ali gre za premoženje, ki je nacionalizirano oziroma ki je po tem določilu prešlo v državno last kot splošno ljudsko premoženje. Ugotovitvena odločba o nacionalizaciji je bila nujna tudi zaradi vpisa v zemljiško knjigo.
Morebitne nepravilnosti te upravne odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je (pravdno) sodišče na takšno pravnomočno odločbo vezano in ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (prim. 13. člen ZPP).
plačilo občinske takse za oglaševanje – dovoljena revizija - vrednostni pogoj – razlaga pojma javno mesto – zavezanec za plačilo takse – zunanje stene avtobusa mestnega prometa - nedoločen pravni pojem – uporaba javnega prostora – javna površina – stranka, ki oglašuje za lastne potrebe
Javno podjetje LPP, d. o. o., katerega lastnik in ustanovitelj je Javni holding Ljubljana (tega pa je ustanovilo Mesto Ljubljana), namreč izvaja (in zagotavlja) javni prevoz potnikov v mestnem prometu kot gospodarsko javno službo na območju Mestne občine Ljubljana, torej izključno na javnih površinah in za javne namene. Glede na navedeno specifično situacijo, ter ob upoštevanju, da revidentka z dejavnostjo oglaševanja dejansko uporablja občinski oziroma javni prostor, je po presoji Vrhovnega sodišča zunanje stene avtobusov mestnega potniškega prometa, ki so urejene za dejavnost oglaševanja reklamnih napisov, objav in oglasov po javnih površinah, treba šteti kot „drugače označen oglaševalski prostor na javnih mestih“ v smislu 4. člena ZKT.
dovoljenost revizije – plačilo občinske takse za oglaševanje - pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice – dokazno breme
Revizija ni dovoljena zaradi pravnega vprašanja, ki se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) v obravnavani zadevi ni mogoča niti presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve revident ne izkaže, če za svoje navedbe ne predloži nobenih dokazov.
dovoljenost revizije – izdaja službene izkaznice za varnostnika – zasebno varovanje – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa – predložitve kopij sodb sodišča prve stopnje - nedovoljena revizija
Revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu sama po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v posamezni zadevi, nista razloga za dovoljenost revizije.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) ni mogoča presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Za presojo zatrjevanih zelo hudih posledic izpodbijane odločitve mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja, tudi izkazati.
obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUN člen 73, 75, 75/2, 75/4, 76, 76/1. ZGO-1 člen 152, 153, 200, 200/1.
dve reviziji – dovoljena revizija – izkazane zelo hude posledice - ukrep gradbenega inšpektorja – neskladna gradnja – uporaba ZUN ali ZGO-1 – inšpekcijski zavezanci – dovoljenost druge revizije - neizkazanost pogojev za dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN pomeni nadaljevanje na podlagi drugega odstavka 75. člena ZUN že začetega inšpekcijskega postopka, ki se glede na to, da ne gre za enostavni objekt, na podlagi prvega odstavka 200. člena ZGO-1 nadaljuje po določbah ZUN.
Revidenti so z nakupom stanovanj, zgrajenih z gradbenimi deli, izvedenimi brez ustreznega upravnega dovoljenja in s katerimi so prostori poslovnega objekta spremenjeni v stanovanja, pridobili solastninsko pravico na objektu in s tem prevzeli tudi vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. S tem pa tudi obveznost odstraniti neskladno gradnjo in vzpostaviti zakonito stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del.