ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1. URS člen 35, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - odločanje o dokaznem predlogu - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Če je obsojenec uporabil komunikacijsko sredstvo za izrekanje grožnje oškodovancu, to je za storitev kaznivega dejanja, se ne more uspešno sklicevati, da mu je bila s posnetkom kršena pravica do zasebnosti.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
Ker sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
sodne počitnice – rok za tožbo – nujne zadeve – pravni interes
Določba tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, je izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti odstavek), da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Ker gre za izjemo, ki v določenem pogledu posega v pravno varnost strank v upravnem sporu, je treba po mnenju Vrhovnega sodišča vprašanje, kdaj drug zakon določa, da gre za njuno zadevo (9. točka drugega odstavka 83. člena ZS) presojati restriktivno.
ZPol člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6.
pravica do obrambe – razrešitev dolžnosti - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - pravni interes – poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika
Ker je bilo torej glede kriminalistove razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov (glede vprašanj, v zvezi s katerimi je bila v obravnavanem primeru podana zahteva ministru) v istem kazenskem postopku odločeno na način, kot je to v svoji odločbi zahtevalo Ustavno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna navedba sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt Ministrstva za notranje zadeve pravno nima več nikakršnih učinkov, saj ne vpliva več na pritožnikove pravice oziroma svoboščine, ki naj bi bile z aktom kršene, s tem pa je tudi odpadel pravni interes tožnika za tožbo v tem delu.
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 532. OZ člen 512, 512/1. ZZK-1 člen 243.
kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe – razveljavitev - pogodbe in sklenitev nove – izbrisna tožba – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču tožnikov, da njun tožbeni zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ ni nesklepčen, ker nista vložila izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, in da lahko izbrisno tožbo vložita tudi kasneje oziroma kadarkoli. Povedano drugače, revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstoji obvezna objektivna kumulacija tožbenega zahtevka po prvem odstavku 512. člena OZ z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005824
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-5, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 217, 217/1, 269.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost
Revizija se dopusti glede presoje dobrovernosti priposestvovalca in pravilnosti uporabe določbe 269. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014900
OZ člen 255. ZIZ člen 64, 64/1. SPZ člen 5.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna pogodba - actio Pauliana – pravni interes
Tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče vložiti, ko ima dolžnikovo neodplačno razpolaganje za posledico poslabšanje pravnega položaja upnika.
Dokler ima upnik poplačilno pravico na celotnem stanovanju (oziroma spada stanovanje v izvršilnem postopku v posebno premoženje dolžnika), ne more izpodbijati dolžnikove sklenitve pogodbe o priznanju deležev na skupnem premoženju.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - povrnitev škode - pojem nevarne stvari - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - čistilo - škoda povzročena tretjim - funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca
Škoda je povzročena na delu, če jo je delavec povzročil pri opravljanju nalog v okviru svojega delovnega mesta ali po posebnem nalogu, škoda v zvezi z delom pa je vsaka škoda, povzročena pri opravljanju del, ki so v tesni zvezi z rednimi deli povzročiteljevega delovnega mesta. Predpostavka odgovornosti delodajalca za škodo tretjega je torej funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem njegovega delavca, s katerim je ta tretjemu povzročil škodo.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZPP člen 282, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z naroka