dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014991
ZKZ člen 19, 20, 23, 23/3, 24. ZOR člen 32, 32/2, 36, 36/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – predkupna pravica – ponudba za prodajo – prejem izjave o sprejemu ponudbe – sklenitev pogodbe – obličnost – odobritev upravnega organa – izpolnitev obveznosti iz zavezovalnega pravnega posla – tožba na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano.
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu lastninske pravice na zemljiščih (razpolagalni pravni posel), bi bil predkupni upravičenec primoran to svojo pravico uveljaviti v sodnem postopku z zahtevkom po izročitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine.
predpogodba – sklenitev glavne pogodbe - ara – vrnitev dvojne are – zmota – opravičljiva zmota – pogodba sklenjena v zmoti
Tožnik ne trdi, da toženec ni bil pripravljen na sklenitev glavne pogodbe, temveč je sam ni želel skleniti, ker je naknadno zvedel, da je glede hiše, ki je predmet dogovora, v teku pravda zaradi ugotovitve stvarne pravice. Zahtevek za vrnitev dvojne are na podlagi 65. člena OZ je torej materialnopravno neutemeljen iz tega razloga.
Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi bila tožnikova zmota ob sklenitvi dogovora opravičljiva. Tožnik je videl zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je bila razvidna zaznamba spora, pri sklepanju dogovora pa je celo posredovala nepremičninska agencija, ki je strokovnjak na področju prodaje nepremičnin. To pomeni, da tožnik, s tem ko ni poskrbel za pojasnilo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga ni razumel, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega udeleženca v pravnem prometu. Tako ni dokazal, da je bila njegova zmota opravičljiva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZMed člen 93, 93/6, 109, 109/3-1, 109/3-2. ZUP člen 2, 2/1, 213, 214, 214/1-3.
medijsko pravo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določnost izreka – strokovno nadzorstvo – začasen preklic dovoljenja – upravni ukrep – odločanje po ZUP – odstop od sodne prakse – zavrnitev revizije
Izrek izpodbijane odločbe, s katero je Agencija revidentki začasno preklicala dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti, je pravilen, saj je v skladu z 213. členom ZUP in tretjim odstavkom 109. člena ZMed. Agencija pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev v okviru strokovnega nadzorstva nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev v izreku odloči zgolj o revidentkini pravici ali obveznosti in ob ugotovitvi neizpolnjevanja naložene odprave nepravilnosti zgolj izreče upravni ukrep, ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto, pa so del obrazložitve odločbe in ne del izreka (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
S pravnomočno vmesno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen glede škode, ki naj bi tožnikoma nastala v celotnem vtoževanem obdobju od 18. 11. 2002 do 31. 12. 2002. Sodišče namreč v izreku vmesne sodbe obstoja toženkine odškodninske obveznosti ni omejilo le na obdobje od 6. 12. 2002 do 31. 12. 2002, čeprav iz razlogov, zapisanih v vmesni sodbi, izhaja drugače. Zato je že pritožbeno sodišče toženki pravilno odgovorilo, da bi morala ugovor o neobstoju njene obveznosti za povrnitev škode, ki naj bi tožnikoma nastala pred 6. 12. 2002, uveljavljati s pritožbo proti vmesni sodbi. Ta del zahtevka bi bilo treba - tudi glede na trditve same toženke - zavrniti zaradi pomanjkanja protipravnosti ravnanja toženkinih organov. Toda ta zavrnitveni razlog negira obstoj samega temelja tožbenega zahtevka, zato o njem ni mogoče več odločati pri presoji višine škode, o kateri se edino sme odločati po pravnomočnosti vmesne sodbe.
ZPP člen 2, 2/1, 357. ZOR člen 177, 177/3, 192, 200, 203.
specificirano uveljavljanje odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – eksplozija plina – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zaradi skaženosti - bodoča škoda – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela dispozitivnosti
Revizijsko sodišče sicer ne nasprotuje stališču tožene stranke, da je treba odškodnino za posamezne oblike nepremoženjske škode uveljavljati specificirano, če ne gre za tako hud primer da škodnih posledic ni mogoče ločevati. Vendar pa tožena stranka trditev o procesni kršitvi utemeljuje s sklicevanjem na določbo o dispozitivnosti pravdnega postopka iz prvega odstavka 2. člena ZPP. To načelo pa ni bilo prekršeno, saj tožniku ni bilo prisojeno več od tistega, kar je zahteval. Le v takem primeru bi bila zagrešena absolutna bistvena kršitev procesnih pravil, ki jo sodišče upošteva na zahtevo stranke in jo sanira z razveljavitvijo sodbe v delu, v katerem je odločeno preko zahtevka (357. člen ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – oškodovanec – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Oseba, ki ji je sodišče v kazenskem postopku začasno prepovedalo razpolaganje z nepremičninami (začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi), glede na določbo prvega odstavka 421. člena ZKP (kot oškodovanec) ni upravičena vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZKP člen 149b, 258, 371, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – tajnost občil – komunikacijska zasebnost – podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – pregled telefona – podatki o telefonskih klicih - odredba sodišča – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Odkritje SMS sporočila in telefonske številke aparata, s katerega je bilo sporočilo poslano, na drugačen, zakonit način, je bilo neizogibno. Zato ni mogoče pritrditi vložniku, da je zgolj dejstvo, da policija ni imela ustreznega dovoljenja za pregled oškodovančevega telefona, nepopravljivo povzročilo nezakonitost vseh kasneje pridobljenih dokazov, povezanih z odkritjem sporočila, ki ga je obsojenec poslal oškodovancu in bi bilo zato potrebno, zgolj po formalnem kriteriju, tako pridobljene dokaze izločiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005820
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Ker je sodišče nepravilno zaključilo, da je imel storilec v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, mu je ob izrečenih enajstih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85, 85/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 19, 19/5, 19/6, 33, 33/4, 34, 40, 40/1,40/2, 40/7-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 50, 50/3, 101, 101/1, 110, 110/3. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 4, 4/1, 17, 17/2, 22, 22/3-a. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačilo
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
vmesna sodba - meje učinkov vmesne sodbe - temelj odškodninskega zahtevka - izrek vmesne sodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - dopuščena revizija
Ob upoštevanju, da izpodbijana vmesna sodba ugotavlja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju v celoti, toženec pravilno ugotavlja, da njen izrek obsega ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahteva po temelju tudi glede škode, ki je tožnici nastala po 31. 12. 1992. V zvezi s tem pa pritožbenemu sodišču utemeljeno očita, da ni odgovorilo na njegove pritožbene očitke o napačnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da obstaja vzročna zveza tudi med njegovim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Pritožbeno sodišče se bo moralo v novem sojenju opredeliti do pritožbenih očitkov o pomanjkanju vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Če bo ugotovilo, da taka vzročna zveza ni podana, bo moralo o tem odločiti v izreku vmesne sodbe. Iz njega mora biti razvidno, na katero obdobje se ugotovitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju nanaša.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvedenstvo - izvid in mnenje izvedenca - vpis v zapisnik - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Z branjem izvedeniškega mnenja je sodišče, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, ta dokaz izvedlo, vložnik zahteve pa je s takšno izvedbo dokaza soglašal in na vsebino prebranih listin ni imel pripomb - kršitev določbe 254. člena ZKP ni podana.
ODZ paragaraf 1418. Codice civile. Zakon o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in sovražno okupacijo člen 2. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - uporaba ODZ - Codice civile - območje STO
V obravnavani zadevi določbe italijanskega Codice civile iz leta 1942 niso uporabljive kot vir pravnih pravil.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005916
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - zahteva za sodno varstvo
Če sodišče glede dejstva, ki je odločilno (odgovornost storilca za prekršek) in je bilo izpodbijano z zahtevo za sodno varstvo, ni podalo razumljivih razlogov, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).
ZPP člen 41, 41/2, 370, 370/3, 367, 367/2, 377, 378. ZOR člen 376, 376/1. OZ člen 352, 352/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nepremoženjska škoda - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZMZPP člen 111. Pogodba med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah člen 51. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – češka sodba – dvostranska pogodba - urejanje pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah – pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti – pravilno in pravočasno vabljenje stranke
Presoja pogojev veljavnosti in izvršljivosti po Pogodbi med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.