ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. ZDSS-1 člen 63, 81, 82. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba - invalidnost - odločitev o invalidnosti
Pristojni organ (organ tožene stranke, v sodnem sporu pa tudi sodišče) pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije ugotavlja, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti.
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomeni pa v konkretnem sporu sestavni del (podlago) odločitve o pravici iz invalidskega zavarovanja, saj o pravici iz invalidskega zavarovanja ni mogoče odločiti, ne da bi se prej ugotovilo, ali je podana invalidnost.
Vsebinska opredelitev razvrstitve je določena v zakonu (drugi odstavek 60. člena ZPIZ-1), nanjo pa so vezani različni pravni učinki, saj je invalidnost pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, pa ne le pravic s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih, kot npr. na področju delovnih razmerij, zdravstvenega zavarovanja idr.. To pa pomeni, da gre pri invalidnosti za pravno kategorijo in je ni mogoče razlagati le v pomenu dejanskega statusa.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – laična revizija
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, hkrati pa sama ob njeni vložitvi ni dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato pogoji za vložitev revizije z njene strani v smislu navedenih določb ZPP niso izpolnjeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi en sam delavec, katerega delo je zaradi razloga iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR postalo nepotrebno, je „presežni delavec“. ZDR ima le posebne določbe, ki nalagajo delodajalcu dodatne obveznosti, kolikor postane nepotrebno delo večjega števila delavcev. To pa ne pomeni, da delodajalec ni dolžan upoštevati – lahko tudi enakih – kriterijev in meril za določanje manjšega števila presežnih delavcev: če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja zanj in je treba določiti presežne delavce izmed več delavcev na primerljivih delovnih mestih.
dovoljenost revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani.
ZPIZ(1983) člen 63. ZPIZ člen 72. ZPIZ-1 člen 110, 254, 254/4, 255, 255/2, 392.
vdovska pokojnina – uveljavljanje pravice za nazaj – prepoved reformatio in peius
Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).
dopuščena revizija – prekluzija – eventualna maksima - rok za odgovor na pripravljalno vlogo – nova dejstva in novi dokazi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati delavec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
Zakonodajalec je v ZDR pomanjkljivosti prejšnje ureditve glede konkurenčne klavzule odpravil in uzakonil obveznost izplačevanja denarnega nadomestila kot delodajalčeve protidajatve za delavčevo pogodbeno zavezo k opustitvi konkurenčnih ravnanj. Zato je od uveljavitve tega zakona dalje za presojo veljavnosti konkurenčne klavzule odločilno predvsem vprašanje skladnosti le-te z ureditvijo v ZDR, seveda ob smiselni uporabi pravil civilnega prava glede vprašanj, ki jih veljavna delovnopravna zakonodaja ne ureja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, pred tem pa je bil pretežni del zavarovanja, to je 32 let, obvezno zavarovan za vse primere. Zato je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z ustavo. Kolikor je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodišče ne sme uporabiti. V obravnavani zadevi je neustavnost ugotovljena, zato jo mora Vrhovno sodišče, ki je prav zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe v tem sporu postopek prekinilo, upoštevati, ko preizkuša pravilno uporabo materialnega prava, zlasti še, ker je Ustavno sodišče, ki sporne zakonske določbe ni razveljavilo, določilo način izvršitve svoje odločbe do odprave ugotovljenega neskladja.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih
nasledstva
Podobno kot sodišče druge stopnje je tudi Vrhovno sodišče že v večih zadevah ugotovilo, da MSVN ni podlaga za uveljavljanje novih individualnih pravic iz pokojninskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca iz sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije mora sodišče ugotoviti, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti. V primeru, ko je bil zavarovanec zavarovan za vse primere zavarovanja, pridobi pravice na podlagi invalidnosti, če izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev teh pravic. Če je bil zavarovan za ožji obseg pravic, navedene pravice pridobi, ob izpolnjevanju drugih zakonsko določenih pogojev le, če je bil pred nastankom invalidnosti pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za vse primere.
URS člen 49. ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES člen 3.
sprememba delodajalca - izbira zaposlitve
Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/EC ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec takšno spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku (glede na to, da delavec sočasno ne more biti zaposlen za isti delovni čas pri dveh delodajalcih). Ko kljub siceršnjim pogojem za spremembo delodajalca delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve pri delodajalcu prenosniku, je na tako izbiro vezan, ne glede na kasnejše razmere pri delodajalcu prenosniku. V to ne more biti dvoma zlasti takrat, ko pri delodajalcu prenosniku uveljavi nadaljevanje zaposlitve na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Za pogodbo o preužitku je značilno, da preužitkar za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah v zameno za skrb oziroma dajatve prevzemnikov (gre za posel inter vivos), kar jo uvršča med pogodbe civilnega in ne dednega prava. 10. člen ZOR uzakonja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, ki je omejeno (le) z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo. V skladu z omenjeno določbo so ravnali tudi pokojna mati pravdnih strank in toženka (ter njen mož) s tem, ko so formalno preoblikovali neodplačni pravni posel v odplačnega; vse to z namenom, da bi prilagodili pogodbo ex post facto dejanskim razmeram.
zastopanje - pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – zavrženje pritožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče prezrlo pooblastilo tožničinega odvetnika v spisu, je sklep pritožbenega sodišča obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki je vplivala na njegovo pravilnost in zakonitost (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pa kršitev prerasla v absolutno po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost obravnavanja na drugi stopnji.