odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi en sam delavec, katerega delo je zaradi razloga iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR postalo nepotrebno, je „presežni delavec“. ZDR ima le posebne določbe, ki nalagajo delodajalcu dodatne obveznosti, kolikor postane nepotrebno delo večjega števila delavcev. To pa ne pomeni, da delodajalec ni dolžan upoštevati – lahko tudi enakih – kriterijev in meril za določanje manjšega števila presežnih delavcev: če je tako določeno v kolektivni pogodbi, ki velja zanj in je treba določiti presežne delavce izmed več delavcev na primerljivih delovnih mestih.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – laična revizija
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, hkrati pa sama ob njeni vložitvi ni dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato pogoji za vložitev revizije z njene strani v smislu navedenih določb ZPP niso izpolnjeni.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. ZDSS-1 člen 63, 81, 82. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba - invalidnost - odločitev o invalidnosti
Pristojni organ (organ tožene stranke, v sodnem sporu pa tudi sodišče) pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije ugotavlja, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti.
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomeni pa v konkretnem sporu sestavni del (podlago) odločitve o pravici iz invalidskega zavarovanja, saj o pravici iz invalidskega zavarovanja ni mogoče odločiti, ne da bi se prej ugotovilo, ali je podana invalidnost.
Vsebinska opredelitev razvrstitve je določena v zakonu (drugi odstavek 60. člena ZPIZ-1), nanjo pa so vezani različni pravni učinki, saj je invalidnost pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, pa ne le pravic s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih, kot npr. na področju delovnih razmerij, zdravstvenega zavarovanja idr.. To pa pomeni, da gre pri invalidnosti za pravno kategorijo in je ni mogoče razlagati le v pomenu dejanskega statusa.
ZPIZ(1983) člen 63. ZPIZ člen 72. ZPIZ-1 člen 110, 254, 254/4, 255, 255/2, 392.
vdovska pokojnina – uveljavljanje pravice za nazaj – prepoved reformatio in peius
Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).
dovoljenost revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani.
dopuščena revizija – prekluzija – eventualna maksima - rok za odgovor na pripravljalno vlogo – nova dejstva in novi dokazi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule moral plačati delavec, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
Zakonodajalec je v ZDR pomanjkljivosti prejšnje ureditve glede konkurenčne klavzule odpravil in uzakonil obveznost izplačevanja denarnega nadomestila kot delodajalčeve protidajatve za delavčevo pogodbeno zavezo k opustitvi konkurenčnih ravnanj. Zato je od uveljavitve tega zakona dalje za presojo veljavnosti konkurenčne klavzule odločilno predvsem vprašanje skladnosti le-te z ureditvijo v ZDR, seveda ob smiselni uporabi pravil civilnega prava glede vprašanj, ki jih veljavna delovnopravna zakonodaja ne ureja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, pred tem pa je bil pretežni del zavarovanja, to je 32 let, obvezno zavarovan za vse primere. Zato je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve zavarovanca iz sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije mora sodišče ugotoviti, poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev navedenih pravic, tudi za kakšen obseg pravic je zavarovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti. V primeru, ko je bil zavarovanec zavarovan za vse primere zavarovanja, pridobi pravice na podlagi invalidnosti, če izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev teh pravic. Če je bil zavarovan za ožji obseg pravic, navedene pravice pridobi, ob izpolnjevanju drugih zakonsko določenih pogojev le, če je bil pred nastankom invalidnosti pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovan za vse primere.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih
nasledstva
Podobno kot sodišče druge stopnje je tudi Vrhovno sodišče že v večih zadevah ugotovilo, da MSVN ni podlaga za uveljavljanje novih individualnih pravic iz pokojninskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1, 125. ZPP člen 380, 380/2.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic – zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Po 125. členu Ustave so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, kar glede na hierarhijo pravnih aktov pomeni tudi, da so vezani na zakon, če je ta v skladu z ustavo. Kolikor je neustavnost že ugotovljena, neustavnih določb zakona sodišče ne sme uporabiti. V obravnavani zadevi je neustavnost ugotovljena, zato jo mora Vrhovno sodišče, ki je prav zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe v tem sporu postopek prekinilo, upoštevati, ko preizkuša pravilno uporabo materialnega prava, zlasti še, ker je Ustavno sodišče, ki sporne zakonske določbe ni razveljavilo, določilo način izvršitve svoje odločbe do odprave ugotovljenega neskladja.
URS člen 49. ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES člen 3.
sprememba delodajalca - izbira zaposlitve
Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/EC ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec takšno spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku (glede na to, da delavec sočasno ne more biti zaposlen za isti delovni čas pri dveh delodajalcih). Ko kljub siceršnjim pogojem za spremembo delodajalca delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve pri delodajalcu prenosniku, je na tako izbiro vezan, ne glede na kasnejše razmere pri delodajalcu prenosniku. V to ne more biti dvoma zlasti takrat, ko pri delodajalcu prenosniku uveljavi nadaljevanje zaposlitve na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/2. URS člen 14, 14/2, 50, 50/1.
invalid III. kategorije - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - prostovoljno zavarovanje - zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic - ustavna odločba
Ustavno sodišče je odločilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba napačna, ker temelji na neustavni zakonski določbi.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014807
ZPKri člen 21, 35, 35/1, 35/2. ZKP člen 538, 539, 540. ZPP člen 18.
neupravičen odvzem prostosti – poprava krivic – politični zapornik – obnova kazenskega postopka – pravica do povrnitve škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti – sodna pristojnost
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po ZPKri in Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja. Drugače pa je v primeru, ko oseba, ki ji je bila odvzeta prostost na podlagi kazenske sodbe ali v zvezi s kazenskim postopkom, zahteva (tudi) spremembo pravnomočne obsodilne sodbe in njenih posledic na podlagi izrednega pravnega sredstva, bodisi po določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen ZKP), bodisi po določbah ZPKri o zahtevi za revizijo (prim. 21. člen ZPKri).
Ustava člen 26, 26/1. OZ člen 147, 148. ZZK-1 člen 49, 49/1, 49/1-3, 114, 116, 146, 146/2, 246, 246/1. ZPP člen 380, 380/2.
odgovornost države – protipravnost ravnanja zemljiškoknjižne referentke – poočitev osebnih podatkov – identičnost imena in priimka - vpis lastninske pravice na nepremičnini na napačno osebo
Pri identifikaciji imetnikov pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, morajo uslužbenci na zemljiškoknjižnih sodiščih ravnati posebej pazljivo, saj lahko že najmanjše napake povzročijo hude posledice. Mogoče je, da imata enako ime in priimek dve - ponavadi sorodstveno povezani – osebi in na to možnost bi morala računati tudi zemljiškoknjižna referentka. Ta pa je kljub opisanemu neujemanju podatkov pri lastniku sporne parcele v zemljiški knjigi poočila datum rojstva in naslov prebivališča A. A., roj. … 1946, pri čemer pojasnila o neujemanju med podatki ni zahtevala niti od predlagatelja. Poočitev njegovih podatkov (114. in 116. člen ZZK v zvezi s prvim odstavkom 246. člena ZZK-1) pri lastniku sporne parcele je v konkretni zadevi povzročila, da se je namesto tožnikovega prodajalca kot lastnik vknjižil njegov sin.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – postopek za izročitev obdolžencev – soglasje za pregon - soglasje tuje države - izločitev – zavrženje zahteve za izločitev
Za presojo vprašanja, ali je sodišče zoper obsojenca smelo izvesti kazenski postopek, je odločilen obstoj soglasja pristojnih pravosodnih in sodnih organov tuje države, ne pa tudi presoja zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil obsojenec v tej državi prijet in predan slovenskim organom pregona.