predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Toženka ni izkazala obstoja pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - javni zavod - direktor - delovno razmerje - izplačilo letne nagrade - soglasje vlade - javnopravna stvar - upravni spor
Ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v skladu s 5. členom ZDSS-1, ki v točki b opredeljuje delovni spor kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, torej javnega zavoda, pri katerem je bil v delovnem razmerju v času opravljanja funkcije direktorja. Gre za odločanje o soglasju k sklepu pristojnega organa javnega zavoda, to pa pomeni odločanje o posamični zadevi v drugih javnopravnih stvareh v skladu s 4. členom ZUP. V takšnem primeru je na podlagi 2. člena ZUS-1 zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – delovni spor – tožba s predlogom za izdajo plačilnega naloga
Tožeča stranka je svojo tožbo vložila kot „tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga“ na sicer stvarno pristojno sodišče. Vendar delovno sodišče ne izdaja plačilnih nalogov. Ker torej predlogu za izdajo plačilnega naloga ne more ugoditi, na podlagi prvega odstavka 434. člena ZPP postopek nadaljuje s tožbo. Za odločitev o zahtevku, kot je bil postavljen, pa je delovno sodišče stvarno pristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014886
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 371, 371/2, 372.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbenega zahtevka
Uporaba obogatitvenega principa v konkretni zadevi pomeni, da bi bila tožena stranka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi oziroma izkazano večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožeča stranka (prikrajšani) vložila v nepremičnino (vrnitveni princip).
zahteva za varstvo zakonitosti - civilna delitev - delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes - pridobitev solastnega deleža
S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.
ZKP člen 148, 148/2, 215, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Po določbi drugega odstavka 148. člena ZKP sme policija opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled vozila obsega pregled vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZDDPO-1 člen 19.a, 21, 21/1-9.a. ZDavP-1 člen 2, 2/4. ZUP člen 281, 281/1. ZUS-1 člen 25, 25/3, 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dohodkov pravnih oseb – vračilo neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – obdavčljivi prihodki
Ker je višina davka odvisna od višine davčne osnove in ne obratno, vračilo davka (zaradi nepravilno ugotovljene davčne osnove) ne more vplivati na višino davčne osnove (od katere bi moral biti davek že prvotno obračunan).
V fazi odločanja o odreditvi pripora sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP.
Ker tožniki v tožbi niso določno opredelili višine mesečne obveznosti, niti ni ta ugotovljiva iz drugih okoliščin, t.j. bodisi iz vsebine pogodbe bodisi iz načina njenega izvrševanja, tožbenih navedb ni mogoče šteti kot opomin, da je toženec v zamudi s plačilom najemnine.
pogodba o leasingu – leasing motornega vozila – obveznosti leasingodajalca – stroški vzdrževanja vozila
Leasingojemalec nosi stroške rednega vzdrževanja vozila, stroške, ki redno vzdrževanje presegajo in ki sodijo med izredna popravila, pa je dolžan poravnati leasingodajalec. Ob pomanjkanju tožnikovih (leasingodajalčevih) trditev o uporabi vozila v nasprotju s pogodbo, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
Ker si tožeča stranka zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega zahtevka ni zagotovila pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva, je revizijsko sodišče revizijo, s katero tožeča stranka izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku, kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/2, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije. Poleg tega pa v njegovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da toženčev primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.