ZDen člen 16, 16/3. SPZ člen 42, 65, 70, 72, 105, 270. ZVEtL člen 4. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1.
denacionalizacija – dovoljena revizija - vračanje v naravi - etažna lastnina – ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - neizvršljivost – konstitutivna narava denacionalizacijske odločbe
Če je del stavbe, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, konkretno določen in določljiv (kupljeno stanovanje), vrnitev solastniškega deleža na stavbi kot celoti posega v pravice lastnika tega posameznega dela.
Upravna odločba, s katero je odločeno, da se denacionalizacijskemu upravičencu vrne v last del stavbe, ni neizvršljiva zgolj zato, ker je ni mogoče neposredno zemljiškoknjižno realizirati. Odločba o denacionalizaciji po pravni naravi pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice, saj je konstitutivna odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave.
Ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki se izvede v zato predpisanih postopkih po SPZ in ZVEtL.
Tožnik v primeru vrnitve ne bi bil več podvržen enakim ali podobnim dogodkom (prisilni mobilizaciji v talibanske vrste, indoktrinaciji, pripravi za samomorilsko akcijo), izključno zaradi njegovega pobega iz talibanskih vrst. Brez dvoma pa zaradi takega njegovega ravnanja obstaja utemeljeno tveganje, da bi v primeru vrnitve v Afganistan utrpel resno škodo v smislu 28. člena ZMZ, zato mu je tudi bila priznana subsidiarna oblika zaščite.
Tožnikove pretekle izkušnje ne omogočajo zaključka, da je tožnika strah preganjanja (v primeru vrnitve), ki bi temeljilo na kateri izmed okoliščin iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, pač pa njegov strah (povsem upravičeno) temelji na možnih posledicah talibanskega maščevanja izključno zaradi njegovega pobega. Dejstvo, da je zbežal iz talibanskih vrst, pa mu po presoji Vrhovnega sodišča ne daje položaja „pripadnika določene družbene skupine“, na podlagi katerega bi mu bilo sicer mogoče priznati zahtevani status begunca.
ZPP člen 2, 2/1, 357. ZOR člen 177, 177/3, 192, 200, 203.
specificirano uveljavljanje odškodnine za posamezne vrste nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – eksplozija plina – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zaradi skaženosti - bodoča škoda – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela dispozitivnosti
Revizijsko sodišče sicer ne nasprotuje stališču tožene stranke, da je treba odškodnino za posamezne oblike nepremoženjske škode uveljavljati specificirano, če ne gre za tako hud primer da škodnih posledic ni mogoče ločevati. Vendar pa tožena stranka trditev o procesni kršitvi utemeljuje s sklicevanjem na določbo o dispozitivnosti pravdnega postopka iz prvega odstavka 2. člena ZPP. To načelo pa ni bilo prekršeno, saj tožniku ni bilo prisojeno več od tistega, kar je zahteval. Le v takem primeru bi bila zagrešena absolutna bistvena kršitev procesnih pravil, ki jo sodišče upošteva na zahtevo stranke in jo sanira z razveljavitvijo sodbe v delu, v katerem je odločeno preko zahtevka (357. člen ZPP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005820
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Ker je sodišče nepravilno zaključilo, da je imel storilec v času storitve očitanega prekrška status voznika začetnika, mu je ob izrečenih enajstih kazenskih točkah tudi nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – oškodovanec – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Oseba, ki ji je sodišče v kazenskem postopku začasno prepovedalo razpolaganje z nepremičninami (začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi), glede na določbo prvega odstavka 421. člena ZKP (kot oškodovanec) ni upravičena vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZKP člen 149b, 258, 371, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – tajnost občil – komunikacijska zasebnost – podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – pregled telefona – podatki o telefonskih klicih - odredba sodišča – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Odkritje SMS sporočila in telefonske številke aparata, s katerega je bilo sporočilo poslano, na drugačen, zakonit način, je bilo neizogibno. Zato ni mogoče pritrditi vložniku, da je zgolj dejstvo, da policija ni imela ustreznega dovoljenja za pregled oškodovančevega telefona, nepopravljivo povzročilo nezakonitost vseh kasneje pridobljenih dokazov, povezanih z odkritjem sporočila, ki ga je obsojenec poslal oškodovancu in bi bilo zato potrebno, zgolj po formalnem kriteriju, tako pridobljene dokaze izločiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85, 85/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 19, 19/5, 19/6, 33, 33/4, 34, 40, 40/1,40/2, 40/7-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 50, 50/3, 101, 101/1, 110, 110/3. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 4, 4/1, 17, 17/2, 22, 22/3-a. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačilo
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
vmesna sodba - meje učinkov vmesne sodbe - temelj odškodninskega zahtevka - izrek vmesne sodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - dopuščena revizija
Ob upoštevanju, da izpodbijana vmesna sodba ugotavlja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju v celoti, toženec pravilno ugotavlja, da njen izrek obsega ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahteva po temelju tudi glede škode, ki je tožnici nastala po 31. 12. 1992. V zvezi s tem pa pritožbenemu sodišču utemeljeno očita, da ni odgovorilo na njegove pritožbene očitke o napačnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da obstaja vzročna zveza tudi med njegovim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Pritožbeno sodišče se bo moralo v novem sojenju opredeliti do pritožbenih očitkov o pomanjkanju vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Če bo ugotovilo, da taka vzročna zveza ni podana, bo moralo o tem odločiti v izreku vmesne sodbe. Iz njega mora biti razvidno, na katero obdobje se ugotovitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju nanaša.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izvedenstvo - izvid in mnenje izvedenca - vpis v zapisnik - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Z branjem izvedeniškega mnenja je sodišče, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, ta dokaz izvedlo, vložnik zahteve pa je s takšno izvedbo dokaza soglašal in na vsebino prebranih listin ni imel pripomb - kršitev določbe 254. člena ZKP ni podana.
ODZ paragaraf 1418. Codice civile. Zakon o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in sovražno okupacijo člen 2. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - uporaba ODZ - Codice civile - območje STO
V obravnavani zadevi določbe italijanskega Codice civile iz leta 1942 niso uporabljive kot vir pravnih pravil.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005916
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - zahteva za sodno varstvo
Če sodišče glede dejstva, ki je odločilno (odgovornost storilca za prekršek) in je bilo izpodbijano z zahtevo za sodno varstvo, ni podalo razumljivih razlogov, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).
ZPP člen 41, 41/2, 370, 370/3, 367, 367/2, 377, 378. ZOR člen 376, 376/1. OZ člen 352, 352/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nepremoženjska škoda - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZMZPP člen 111. Pogodba med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah člen 51. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – češka sodba – dvostranska pogodba - urejanje pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah – pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti – pravilno in pravočasno vabljenje stranke
Presoja pogojev veljavnosti in izvršljivosti po Pogodbi med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZIZ člen 34, 34/3, 43, 43/3, 194, 194/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – neuspešna izvršba - naknadna objektivna kumulacija sredstev in predmetov izvršbe – delna ustavitev izvršbe – isto izvršilno sredstvo in isti predmet – predlog za nadaljevanje izvršbe
V primeru delne neuspešnosti izvršbe in posledične delne ustavitve ZIZ ne daje podlage, da bi lahko upnik v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Ustavljeni izvršilni postopek se ne more več nadaljevati, saj je z delno ustavitvijo postopka dovoljenje za uporabo določenega izvršilnega sredstva oziroma dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe v tekoči izvršbi [v njenih (časovnih) mejah pravnomočnosti] ukinjeno. Upnik sicer lahko omenjene meje pravnomočnosti preseže z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin (velja milejši dokazni standard) in s tem izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, vendar tega v konkretnem primeru ni storil. Upnik prav tako ni vložil novega izvršilnega predloga.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLNDL.
dopuščena revizija – družbena lastnina – pravica uporabe na nepremičnini – lastninjenje nepremičnin – imetništvo pravice pred lastninjenjem – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – sklepčnost tožbenega zahtevka – solastnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-4, 51, 51/1. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje solastniškega deleža na posameznem delu stavbe – del nepremičnine, ki je v premoženju zavezanca - bistveno okrnjena prostorska kompleksnost in okrnjen namen izrabe prostora in nepremičnin – skupni deli
Glede na določbo prvega odstavka 51. člena ZDen je revidentka zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža do 28/40 na tistem delu hiše (poslovnem prostoru v kleti stavbe), ki je v njeni uporabi. Revidentka, ki je glede na navedeno določbo ZDen zavezanka za vrnitev podržavljenega solastniškega deleža, ki se nahaja v njenem premoženju, se ne more sklicevati na vračanje v preostalem delu podržavljene stavbe, glede katerega ni zavezanka.
Ni podan obstoj ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen zgolj zato, ker zavezanki v izključni lasti ostaja manjši del zatrjevane prostorske celote. Obstoj ovir iz navedene določbe ZDen tudi ne more predstavljati okoliščina, da je predmet denacionalizacije in s tem vračanja v naravi solastninski delež.