ZDen člen 16, 16/3. SPZ člen 42, 65, 70, 72, 105, 270. ZVEtL člen 4. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1.
denacionalizacija – dovoljena revizija - vračanje v naravi - etažna lastnina – ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - neizvršljivost – konstitutivna narava denacionalizacijske odločbe
Če je del stavbe, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, konkretno določen in določljiv (kupljeno stanovanje), vrnitev solastniškega deleža na stavbi kot celoti posega v pravice lastnika tega posameznega dela.
Upravna odločba, s katero je odločeno, da se denacionalizacijskemu upravičencu vrne v last del stavbe, ni neizvršljiva zgolj zato, ker je ni mogoče neposredno zemljiškoknjižno realizirati. Odločba o denacionalizaciji po pravni naravi pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice, saj je konstitutivna odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave.
Ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki se izvede v zato predpisanih postopkih po SPZ in ZVEtL.
Tožnik v primeru vrnitve ne bi bil več podvržen enakim ali podobnim dogodkom (prisilni mobilizaciji v talibanske vrste, indoktrinaciji, pripravi za samomorilsko akcijo), izključno zaradi njegovega pobega iz talibanskih vrst. Brez dvoma pa zaradi takega njegovega ravnanja obstaja utemeljeno tveganje, da bi v primeru vrnitve v Afganistan utrpel resno škodo v smislu 28. člena ZMZ, zato mu je tudi bila priznana subsidiarna oblika zaščite.
Tožnikove pretekle izkušnje ne omogočajo zaključka, da je tožnika strah preganjanja (v primeru vrnitve), ki bi temeljilo na kateri izmed okoliščin iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, pač pa njegov strah (povsem upravičeno) temelji na možnih posledicah talibanskega maščevanja izključno zaradi njegovega pobega. Dejstvo, da je zbežal iz talibanskih vrst, pa mu po presoji Vrhovnega sodišča ne daje položaja „pripadnika določene družbene skupine“, na podlagi katerega bi mu bilo sicer mogoče priznati zahtevani status begunca.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014900
OZ člen 255. ZIZ člen 64, 64/1. SPZ člen 5.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna pogodba - actio Pauliana – pravni interes
Tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče vložiti, ko ima dolžnikovo neodplačno razpolaganje za posledico poslabšanje pravnega položaja upnika.
Dokler ima upnik poplačilno pravico na celotnem stanovanju (oziroma spada stanovanje v izvršilnem postopku v posebno premoženje dolžnika), ne more izpodbijati dolžnikove sklenitve pogodbe o priznanju deležev na skupnem premoženju.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 217, 217/1, 269.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost
Revizija se dopusti glede presoje dobrovernosti priposestvovalca in pravilnosti uporabe določbe 269. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 217. člena Stvarnopravnega zakonika.
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 532. OZ člen 512, 512/1. ZZK-1 člen 243.
kršitev predkupne pravice – tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe – razveljavitev - pogodbe in sklenitev nove – izbrisna tožba – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču tožnikov, da njun tožbeni zahtevek po prvem odstavku 512. člena OZ ni nesklepčen, ker nista vložila izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, in da lahko izbrisno tožbo vložita tudi kasneje oziroma kadarkoli. Povedano drugače, revizijsko sodišče ugotavlja, da ne obstoji obvezna objektivna kumulacija tožbenega zahtevka po prvem odstavku 512. člena OZ z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005824
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-5, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - povrnitev škode - pojem nevarne stvari - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - čistilo - škoda povzročena tretjim - funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca
Škoda je povzročena na delu, če jo je delavec povzročil pri opravljanju nalog v okviru svojega delovnega mesta ali po posebnem nalogu, škoda v zvezi z delom pa je vsaka škoda, povzročena pri opravljanju del, ki so v tesni zvezi z rednimi deli povzročiteljevega delovnega mesta. Predpostavka odgovornosti delodajalca za škodo tretjega je torej funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem njegovega delavca, s katerim je ta tretjemu povzročil škodo.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZPP člen 282, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z naroka
odškodnina za premoženjsko škodo – renta – pravica do polne družinske pokojnine - prenizka odmera družinske pokojnine zaradi opustitve zavarovanja športnika – obvezno zavarovanje – odgovornost športne organizacije
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da je sklenitev posebnega zavarovanja športnika – člana državne reprezentance na evropskem prvenstvu v športnem letenju, obvezno in ne prostovoljno in da je Letalska zveza Republike Slovenije, ki ga ni sklenila, zagrešila protipravno opustitev ter je odgovorna za škodo iz škodnega dogodka na tem prvenstvu (smrt športnika).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005822
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 146, 146/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje – prepovedana posledica - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčevo vlečenje oškodovanke za lase po naravi stvari vsebuje tudi navedbo, da je bila s tem prizadeta njena telesna celovitost oziroma da je oškodovanka čutila bolečine, saj si ni mogoče predstavljati, da glede na način storitve do take prizadetosti ne bi prišlo.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 25, 311, 311/2, 311/3.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – član združbe - delovanje v združbi
Da bi njenega člana (člana združbe) lahko šteli za sostorilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi (25. člen KZ).