Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 31, 32, 33, 33/1.
priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja - kriteriji - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - Bruseljska uredba I - začasni ukrepi - pojem odločbe - dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča izvora.
Odločba, katere priznanje se predlaga, je nedvomno ukrep začasne narave. Ker iz nje izrecno ne izhaja, da bi bila pristojnost za njeno izdajo utemeljena s kakšno določbo Bruseljske uredbe, je treba sklepati, da je bila izdana na podlagi pravil o pristojnosti italijanskega prava. Določba 31. člena Bruseljske uredbe to izrecno dopušča: začasne ukrepe se lahko izdaja tudi mimo določb te uredbe o pristojnosti za odločanje o glavni stvari, po pravu države izvora. Vendar pa utegne biti priznanje v primeru tako utemeljene pristojnosti (drugače kot v primeru utemeljitve pristojnosti za izdajo začasne odredbe, izpeljane Ša majori od minusĆ iz pristojnosti po Bruseljski uredbi za odločitev o glavni stvari) omejeno, kar še zlasti velja, kadar je podana identiteta zahtevkov za začasno in vsebinsko (meritorno) varstvo. Tak primer je tudi predložena zadeva, kajti v njej si ni mogoče zamisliti, da se začasni ukrep na eni strani ter tožbeni zahtevek in odločitev o njem na drugi strani ne bi skladali. Neomejeno priznanje bi v takšnih primerih lahko obšlo pravila o pristojnosti za odločanje v glavni stvari, dozdevno začasno varstvo pa privedlo k trajni ureditvi spornega razmerja. Zato je Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v svoji praksi predvidelo določene omejitve med katerimi je v konkretnem primeru po presoji Vrhovnega sodišča odločilen kriterij, ali obstoji dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča, ki naj bi zagotovilo to varstvo.
Ukrep za odpravo interference je očitno mogoče izvršiti le na območju domnevnega vira interference, v Republiki Sloveniji. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sklep, katerega priznanje se predlaga, izrecno ni omejen po trajanju niti ne vsebuje drugih omejitev kot zagotovila, da se sporno razmerje ureja le začasno; poleg tega pa ni videti, da bi bilo opravljeno tehtanje interesov obeh udeleženk za primer, da predlagateljica v morebitnem meritornem postopku zoper nasprotno udeleženko ne bi uspela. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je navedena realna vez Italijanskega sodišča z izvršbo na slovenskem ozemlju prešibka, da bi sklep, katerega priznanje se predlaga, lahko prišteli k sodnim odločbam, ki se sicer priznavajo po Bruseljski uredbi.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe – pravna korist za predlog
Ves konkretni dejanski stan predložene zadeve izhaja že iz uvoda: pravna oseba s sedežem v Liechtensteinu v Republiki Sloveniji terja priznanje newyorške sodbe, ki se glasi na plačilo 3,744.855,33 USD, zoper pravno osebo s sedežem v Republiki Srbiji. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je bilo predlogu za priznanje ugodeno kljub temu, da sodba, katere priznanje se je zahtevalo, s pravom RS ter z njegovimi pravnimi subjekti in objekti nima nobene stične točke. Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da predlagateljica zlasti ni navedla, da bi imela nasprotna udeleženka v RS kakšno premoženje (na katerega bi lahko segla v morebitnem postopku izvršbe ali zavarovanja), kar v okoliščinah zgoraj navedenega dejanskega stanja pomeni, da interesa za priznanje navedene newyorške sodbe nima.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - izključna pristojnost - delno priznanje - sklep o začetku stečajnega postopka
Tuja sodna odločba, ki bi učinkovala tako, da bi nasprotni udeleženci dejansko izgubili zastavno pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji, ki so jo v pridobili na podlagi pravnomočne sodbe odločbe, je v nasprotju z določeno izključno pristojnostjo sodišč Republike Slovenije in se skladno s prvim odstavkom 97. člena ZMZPP ne prizna. Učinek, zaradi katerega bi zastavna pravica nasprotnih udeležencev izgubila ves svoj pomen, pa je tudi v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj bi prišlo do onemogočanja izvajanja sodne oblasti slovenskih sodišč na območju Republike Slovenije.
Določbam o izključni pristojnosti sodišč Republike Slovenije, kakor tudi slovenskemu javnemu redu, nasprotuje le učinek priznanja tuje sodne odločbe, ki bi vplival na prekinitev izvršilnega postopka, zato se priznanje zavrne le glede posledic začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Kopru, ki se tako ne prekine.
Iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.
Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU. Nasprotni udeleženec, ki pred tujim sodiščem ni uveljavljal zatrjevane kršitve postopka, ne more ugovarjati, da je sodna odločba v nasprotju z javnim redom.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.ZMZPP člen 101.
priznanje tuje sodne odločbe - vzajemnost - Uredba ES št. 44/2001
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah kot pogoja za priznanje sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici ne zahteva vzajemnosti.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. ZMZPP člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/1-1, 109, 109/3. ZPP člen 29, 29/2, 109, 109/3.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - nepristojnost tujega sodišča, ki je izdalo odločbo, katere priznanje se zahteva - pravočasnost ugovora - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodne odločbe, ki je predmet priznanja - dokazno breme
Če je (slovensko) sodišče priznalo tujo sodno odločbo pred 1.5.2004, se preizkus, ali so bili podani pogoji za njeno priznanje, opravi po določbah ZMZPP in ne po določbah Uredbe.
Mednarodno pristojnost italijanskega sodišča bi lahko izključil le pravočasen ugovor nasprotne stranke. V postopku priznanja tuje sodne odločbe lahko nasprotna stranka takšen ugovor poda samo v ugovoru proti sklepu o priznanju tuje sodbe, ne pa pozneje.
Dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, je bilo na strani nasprotne stranke, ki bi morala dokazati napako v uradnem zaznamku (potrdilu) na tuji sodbi, iz katerega izhaja, da "zoper to razsodbo ni (bilo) vloženo izpodbijanje v zakonitem roku". Če bi bila s tujo sodbo morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako, da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS40962
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66.ZMZPP člen 96.
Če je bilo sodno pisanje tožencu vročeno, to še ne pomeni, da se je toženec spustil v postopek (člen 24 stavek 2 Uredbe, št. 44/2001).
Ovira za priznanje sodne odločbe je zgolj nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Iz te določbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe.
Postopanja tujega sodišča slovensko sodišče v postopku priznanja sodne odločbe načeloma ne presoja in na priznanje ne vpliva. Izjemoma je lahko sicer postopanje tujega sodišča ovira za priznanje tuje sodne odločbe, vendar le, če ZMZPP tako določa. Ovira za priznanje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 24, 34, 37, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
nadzor Banke Slovenije - sodno varstvo - druge osebe - obstoj razloga za likvidacijo po členu 171/5 ZBan
Razlog iz 5. odstavka 171. člena Zakona o bančništvu je sankcija opustitve dolžnega ravnanja, kot izhaja iz odredbe Banke Slovenije, izdane v postopku nadzora. Za ugotovitev obstoja tega razloga zadostujejo že ugotovitve, da so bile v skladu z ZBan nadzorovani osebi naložene obveznosti, ki jih ta ni izpolnila, čeprav ji je bil za izpolnitev dan primeren rok.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pojem javnega reda - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - možnost sodelovanja v postopku - enotnost sodne prakse
Tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pojem javnega reda je nedoločen pravni pojem.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tako imenovani mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. Samo v izredno omejenem obsegu torej presoja skladnosti z mednarodnim javnim redom Republike Slovenije omogoča tudi presojo meritorne pravilnosti tuje odločbe. Po pravni teoriji se javni red Republike Slovenije nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava. Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo, ne pa jamstva pravilne materialnopravne presoje.
Poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave je 22. člen Ustave, ki vsebuje tudi pravico do enakega varstva pravic. V okviru slednje pa je relevantna enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo.
Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev. Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu. Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka.
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.
ZMZPP člen 95. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civlnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1, 22, 22/2.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - formalne predpostavke za priznanje - potrdilo o udeležbi stranke v postopku
Iz sodbe hrvaškega sodišča izhaja, da sta tudi v novem postopku pred istom prvostopenjskim sodiščem nasprotna udeleženca nasprotovala tožbenemu zahtevku v svojih ugovorih, torej sta v postopku sodelovala. Vprašanje, ali sta bila pravilno in pravočasno vabljena ma glavno obravnavo, in ali je bila sodba vročena, glede na povedano, sploh ni pomembno in tudi ustreznih potrdil ni potrebno priložiti (3. točka prvega odstavka 21. člena in 2. točka drugega odstavka 22.
člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah).
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.