Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev. Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu. Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka.
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.
ZMZPP člen 95. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civlnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1, 22, 22/2.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - formalne predpostavke za priznanje - potrdilo o udeležbi stranke v postopku
Iz sodbe hrvaškega sodišča izhaja, da sta tudi v novem postopku pred istom prvostopenjskim sodiščem nasprotna udeleženca nasprotovala tožbenemu zahtevku v svojih ugovorih, torej sta v postopku sodelovala. Vprašanje, ali sta bila pravilno in pravočasno vabljena ma glavno obravnavo, in ali je bila sodba vročena, glede na povedano, sploh ni pomembno in tudi ustreznih potrdil ni potrebno priložiti (3. točka prvega odstavka 21. člena in 2. točka drugega odstavka 22.
člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah).
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.