V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o stroških za pritožbo – zavrženje pritožbe – pravica do pravnega sredstva
Iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki je bila prvič sprejeta pred sodiščem druge stopnje, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – kaznovanje stranke v postopku
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost nemške sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.
URS člen 24, 39, 39/2. ZPP člen 150, 150/2. ZDIJZ člen 17, 17/3.
pregled in prepis sodnega spisa – ZPP kot lex specialis - predpostavke pravice do pregleda spisa - opravičena korist – informacije javnega značaja – načelo javnosti sojenja
Višje sodišče je predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis.
Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 34-2, 40, 40/1. Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17.
V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom.
Ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka.
Glede na splošno načelo hitrega in učinkovitega priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb, ki se zasleduje z Bruseljsko uredbo, morajo biti sodišča pri prekinitvah postopkov precej zadržana. Osnovno vodilo pri odločanju o prekinitvi je, ali je verjetno pričakovati, da bo tuja sodna odločba v državi članici izvora razveljavljena oziroma spremenjena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2, 38, 38/1, 53.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska zamudna sodba - javni red - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Možnost uveljaviti redno pravno sredstvo v državi izvora proti sodni odločbi, ki je izvršljiva v državi izvora, po Uredbi 44/2001 ni predpostavka za razglasitev izvršljivosti te odločbe v drugi državi članici. S sklepanjem od večjega na manjše lahko za konkretni primer izpeljemo pravilo, da (zatrjevane) nepravilnosti vročanja sporne odločbe (do katerih naj bi prišlo v postopku v državi izvora) same zase ne morejo utemeljiti očitnega nasprotovanja domačemu javnemu redu, to je ovire iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 645.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - javni red - načelo kontradiktornosti
Da naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo. Zato je ostalo zapostavljeno bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo.
ZIZ člen 9, 9/1, 15, 42a, 42c. ZPP člen 35. ZS člen 104, 106. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 1.
evropski nalog za izvršbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo - stvarna pristojnost
Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi upnice zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo po Uredbi 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Predsednica senata Višjega sodišča je v spornem dopisu sodišču prve stopnje le opozorila na nerešene vloge (sedanjega) pritožnika in mu predlagala, naj o njih odloči. S tem nikakor ni prekoračila svojih pooblastil in ni vzbudila nobenega dvoma o svoji nepristranskosti. Zato ni razloga za izločitev višjih sodnic, članic senata.
ZMZPP člen 111, 111/2. ZNP člen 37. URS člen 3a. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 35, 35/1, 38, 66, 66/2-b. Lizbonska pogodba člen 288.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost odločbe v državi izvora - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora
Za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora, se po Uredbi 44/2001 ne zahteva, da bi bila v državi izvora obenem (tudi) že pravnomočna. Prvi odstavek 38. člena Uredbe 44/2001 uveljavlja namreč načelo, po katerem se odločba, ki je izvršljiva v državi izvora, lahko v drugi državi članici izvrši, čeprav v državi izvora še ni postala res iudicata. Zmotno je zato stališče pritožnika, da bi zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva proti odločbi v državi izvora sama zase lahko utemeljila očitno nasprotovanje domačemu javnemu redu iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 34, 34/1, 35, 45, 45/1, 46, 46/1.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe
Sama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe.
Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno.
Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.
izločitev sodnika na zahtevo stranke - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost sojenja
Celo v primeru, da se sodišče ne bi z ničemer opredelilo do pomembnih pravnih stališč strank, tako da bi bilo videti, da je njihova stališča spregledalo, bi to bila „zgolj“ procesna kršitev. Vendar pa takšna kršitev sama po sebi ne vzbuja dvoma o nepristanskosti sodnika. Pomeni namreč strokovno napako, ne pa sodnikove vnaprejšnje naklonjenosti do določenega načina rešitve zadeve.
rok za vložitev pritožbe - vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pravni pouk - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena zadnji dan 15-dnevnega roka, vendar pri nepristojnem sodišču prve stopnje. Ker je pritožnica ravnala v izrecnem nasprotju s pravnim poukom sodišča druge stopnje, da se pritožba vloži pri njem, obenem pa ni nobenih znamenj, da bi bila ravnala v posledici očitne pomote, ni razloga, da bi jo varovala pravna fikcija iz sedmega odstavka 112. člena v času vložitve pritožbe veljavnega ZPP.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - načelo kontradiktornosti - italijansko procesno pravo
Skladno s 106. italijanskega Civilnega procesnega zakonika lahko vsaka stranka pozove v pravdo tretjega, s katerim naj bi bila po njenem zatrjevanju njena zadeva na določen način povezana ("al quale ritiene commune la causa, o dal quale pretende essere garantita"). Posledica ni le ta, da tožena stranka in (z njene strani) pozvani tretji, na katerega se tožba samodejno razširi, nasproti tožeči stranki naknadno postaneta sospornika, temveč tudi ta, da med toženo stranko in tretjim nastane pravda z možnostjo nujnega medsebojnega uveljavljanja zahtevkov (nasprotnih zahtevkov). To pomeni, da priznanje tuje sodbe, ki je bila izdana v skladu s procesnimi možnostmi po italijanskem pravu, samo po sebi ne poraja nobenega učinka zoper pravni red Republike Slovenije.