MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002655
ZMZPP člen 109. Uredba Sveta (ES) št. 44/2011 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj II) člen 34, 34-1, 34-2, 38. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17 . V 17. členu Uredbe 805/2004 jCodice di procedura civile (CPC) člen 633, 638, 645. ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - javni red - plačilni nalog - pravno sredstvo - pouk o načinu vložitve pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - evropski izvršilni naslov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ureditev, po kateri dolžnika tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba (ustrezno) poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo sploh ne upošteva, je v nasprotju s slovenskim javnim redom, saj tožencu (dolžniku) ne daje dovolj možnosti, da bi zahtevku lahko ugovarjal. Pravica do izjave je nedvomno temeljna pravica, ki jo je tožencu v sodnem postopku treba zagotoviti in je povzdignjena na ustavno raven večine držav članic Evropske unije ter tako pomeni del mednarodnega javnega reda.
Ker tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
ZArbit člen 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZIZ člen 55. ZPP člen 365. ZNP člen 37.
domača arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - opozicijski ugovor - impugnacijski ugovor
Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002555
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 15, 40, 40/2-2, 41, 41/2, 50, 50/1, 52. ZGJS člen 40. ZPP člen 180, 180/3, 337, 460, 460/1, 460/2. ZPP (1977) člen 469, 469a, 469a/1. PoDZ-1 člen 149 – 152. ZS člen 97, 97/1.
arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe
Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.
priznanje tuje sodne odločbe – odločba srbskega sodišča - javni red - načelo enakega varstva pravic - dokazno breme - aktivnost stranke v postopku pred tujim sodiščem - vzajemnost
Javni red Republike Slovenije se nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava (na presojo, ali je bil postopek v tuji državi v skladu s standardi poštenega sojenja, ki veljajo v naši državi). Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena URS do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo. Relevantna je enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo. Vendar pa kršitev procesnega prava v državi izvora načeloma ne predstavlja ovire za priznanje tuje sodne odločbe, če stranki nista izčrpali pravnih sredstev, ki sta jih imeli na voljo za odpravo kršitev. Tudi domače odločbe navkljub procesnim pomanjkljivostim postanejo pravnomočne, če stranke ne vložijo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Naloga strank je, da si z aktivno udeležbo v postopku prizadevajo za to, da se napakam sodišča v postopku izogne.
Ni odločilno samo to, kako je pravico do enakega varstva pravic razumelo srbsko sodišče, temveč tudi to, kakšne so bile dejanske možnosti nasprotne udeleženke za učinkovito uveljavitev pravice do enake uporabe procesnega prava, s tem, da je bilo breme, da navede dejstva in predloži dokaze o neenakem odločanju beograjskega sodišča v različnih postopkih v enakih zadevah na strani nasprotne udeleženke.
Sklenitev Sporazuma strank o izvršitvi odločbe srbskega sodišča predstavlja okoliščino, ki je nastala po pravnomočnosti sodbe, katere priznanje se predlaga v tem postopku. Zato na postopek priznanja tuje sodne odločbe nima vpliva.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba hrvaškega sodišča - pravni red Republike Slovenije - prepoved retroaktivnosti - avtentična razlaga zakona
Pritožnica trdi, da odločba nasprotuje pravnemu redu, ker je sodišče kršilo prepoved retroaktivnosti. Navedeno ne drži. Avtentična razlaga hrvaškega zakona o zamudnih obrestih (Zakon o zateznim kamatama) ne pomeni spremembe zakona, kot trdi nasprotna udeleženka. Ne drži namreč, da je avtentična razlaga povzročila povsem drugačno uporabo zakona, ker naj bi bila sodna praksa enotna. S tem, ko se je hrvaški parlament odločil za drugo razlago, zakona ni spremenil, temveč je le eno izmed možnih razlag določil kot obvezno.
URS člen 3a, 3a/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratko malo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti.
priznanje tuje sodne odločbe – javni red – odškodninski spor – odločitev o povrnitvi škode delavcu
Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).
V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o stroških za pritožbo – zavrženje pritožbe – pravica do pravnega sredstva
Iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki je bila prvič sprejeta pred sodiščem druge stopnje, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – kaznovanje stranke v postopku
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost nemške sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.
URS člen 24, 39, 39/2. ZPP člen 150, 150/2. ZDIJZ člen 17, 17/3.
pregled in prepis sodnega spisa – ZPP kot lex specialis - predpostavke pravice do pregleda spisa - opravičena korist – informacije javnega značaja – načelo javnosti sojenja
Višje sodišče je predlog za pregled in prepis spisa obravnavalo po določbah ZPP. Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis.
Zmotno je stališče Višjega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa z utemeljitvijo, da „ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z zadevo, medtem ko dejanski interes za utemeljitev tega predloga ne zadošča“. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je namreč opravičena korist, ki jo mora na strani predlagateljice sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 34-2, 40, 40/1. Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17.
V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom.
Ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka.
Glede na splošno načelo hitrega in učinkovitega priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb, ki se zasleduje z Bruseljsko uredbo, morajo biti sodišča pri prekinitvah postopkov precej zadržana. Osnovno vodilo pri odločanju o prekinitvi je, ali je verjetno pričakovati, da bo tuja sodna odločba v državi članici izvora razveljavljena oziroma spremenjena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2, 38, 38/1, 53.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska zamudna sodba - javni red - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Možnost uveljaviti redno pravno sredstvo v državi izvora proti sodni odločbi, ki je izvršljiva v državi izvora, po Uredbi 44/2001 ni predpostavka za razglasitev izvršljivosti te odločbe v drugi državi članici. S sklepanjem od večjega na manjše lahko za konkretni primer izpeljemo pravilo, da (zatrjevane) nepravilnosti vročanja sporne odločbe (do katerih naj bi prišlo v postopku v državi izvora) same zase ne morejo utemeljiti očitnega nasprotovanja domačemu javnemu redu, to je ovire iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.