pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje dejstev - materialno procesno pravo - neutemeljena pritožba
Sodišče druge stopnje je utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, ker bo treba ugotavljati dejstva, ki zaradi pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva še niso bila zatrjevana.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - ocena dokazov
Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.
V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 36, 45, 45/1, 45/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - pridržek javnega reda - materialno pravo - dejansko stanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.
Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave). Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve. Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika
Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.
ZArbit člen 42, 42/2. OZ člen 247, 247/1, 252, 253, 253/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1, 5/2.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbe
Po presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo.
Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne posega v javni red Republike Slovenije in zato ne nasprotuje priznanju tuje arbitražne odločbe.
Pogodbeni stranki sta kazen v pogodbi dogovorili za primer posamezne kršitve, kar je posledica njune pogodbeno izražene volje. Skupni seštevek naložene pogodbene kazni pa je rezultat presoje arbitražnega senata oziroma ugotovljenega dejanskega stanja. Naložena pogodbena kazen ni dosegla zneska, ki bi bil prima facie nerazumen in bi terjal zavrnitev priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu.
Meja zadostne oziroma ustrezne obrazložitve je ob preizkusu tuje arbitražne odločbe postavljena drugače kot za slovenske sodne odločbe. Odločitev mora dosegati minimalni standard obrazloženosti, kar pomeni, da razlogi odločbe ne smejo biti sami s sabo v nasprotju in da mora biti iz njih jasno vidna dejanska podlaga odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00065807
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 34-1, 37, 37/1, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - sodba italijanskega sodišča - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - pravnomočnost tuje sodne odločbe - javni red - nasprotovanje javnemu redu - prekinitev postopka razglasitve izvršljivosti - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je že v več odločbah sprejelo stališče, da se za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe ne zahteva njena pravnomočnost v državi izvora. Stališče temelji na zasnovi Bruseljske uredbe, ki po eni strani kot pogoj za priznanje in za razglasitev izvršljivosti tuje odločbe predpisuje le njeno izvršljivost v državi članici, v kateri je bila izdana; po drugi strani pa skozi določbe o prekinitvi postopka omogoča upoštevanje možnosti spremembe tuje sodne odločbe s pravnimi sredstvi v državi izvora.
Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice v nasprotju z javnim redom države, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti. Nasprotne pritožbene navedbe, tudi tiste, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje, da je italijanska ureditev v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, ker vloženo pravno sredstvo v Italiji nima suspenzivnega učinka in s katerimi uveljavlja, da so tuje sodne odločbe glede trenutka nastopa izvršljivosti privilegirane v razmerju z domačimi, po navedenem niso utemeljene. Tudi dejstvo, da imajo načeloma v Republiki Sloveniji v civilnih in gospodarskih sporih pravna sredstva suspenzivni učinek, na odločitev ne vpliva.
Vložitev pravnega sredstva v drugi državi pomeni predpostavko za dopustnost prekinitve postopka, ne pomeni pa že zadostnega razloga za prekinitev postopka priznanja tuje sodne odločbe. Zgolj dejstvo, da naj pravna sredstva v Italiji ne bi bila suspenzivna, samo po sebi ne utemeljuje predloga za prekinitev postopka.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavani procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, temveč sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Tak sklep pa ne pomeni meritorne odločitve in ni ekvivalenten sodbi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - konkretizacija pritožbenih razlogov
Tožena stranka pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ne sooči pa se z razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo sodišče druge stopnje, zakaj je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
koncesijska pogodba - spor iz koncesijske pogodbe - arbitražni sporazum - pristojnost sodišča - avtentična razlaga zakona
Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.
ZArbit člen 28, 32, 40, 40/2, 40/2-2, 41. ZNP člen 4.
priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - postopek pred arbitražo - materialno procesno vodstvo - izvedba glavne obravnave - pridržek javnega reda - pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ob presoji utemeljenosti predloga za priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe upošteva le, ali je arbitraža spoštovala meje, pri kateri država za reševanje sporov želi ohraniti svoj monopol (meje arbitrabilnosti) in ali je postopek in učinek arbitražne odločbe sprejemljiv s stališča najbolj temeljnih vrednostnih in ustavnih načel domačega pravnega reda (javni red).
Pridržek javnega reda se mora uporabiti zadržano, samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domač pravni red nevzdržne.
Zgolj nestrinjanje z materialno pravno pravilnostjo odločitve arbitražnega senata ne more biti podlaga za odrek priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe.
Tudi če bi arbitražni senat res prekršil med strankama dogovorjena procesna pravila odločanja, to samo po sebi še ne utemeljuje zaključka o nepoštenosti postopka, pač pa (lahko) predstavlja razveljavitveni razlog po 4. alineji drugega odstavka 40. člena ZArbit.
Načelu poštenosti postopka zadostuje postopanje, s katerim je bila stranki dana možnost sodelovanja na sestanku/obravnavi ter ji je bila posledično zagotovljena njena pravica do izjave.
Načelo enakopravnosti strank pa je v postopku izpeljano tako, da morajo biti stranke obveščene, kdaj bo senat izvajal dokaze ter da jim mora biti posredovano vse gradivo, na katero senat lahko opre svojo odločitev. To jim omogoča, da se lahko izrečejo o izvedenih dokazih in drugem gradivu.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je torej predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v zadevi I Cpg 282/2017 in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1-b.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev odločbe - vročitev nepooblaščeni osebi - seznanitev z odločbo
Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 40, 53. ZPP člen 365, 365/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - odločba pritožbenega sodišča - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Če iz pritožbene sodne odločbe, ki je po pravu države izvora formalno izvršljiva, sama izvršljiva vsebina ni natančno razvidna, jo je pa mogoče (s pomočjo sodne odločbe sodišča prve stopnje) ugotoviti, je sodišče države, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze (sodno odločbo sodišča prve stopnje) v smeri konkretizacije pritožbene sodne odločbe, torej v smeri natančne opredelitve obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti v korist upnika.