pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožba temelji na stališču, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je glede pravilnega zastopanja tožene stranke ugotovilo sodišče druge stopnje, ne obstaja in da bi sodišče druge stopnje lahko sámo z dopolnitvijo postopka ugotovilo, da ta kršitev ne obstaja. S tem pritožnik od Vrhovnega sodišča terja prav presojo, ali ugotovljena kršitev obstaja, kar v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP ni dopustno. Pri utemeljitvi, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ugotovljeno kršitev postopka odpravilo sámo, mora pritožnik izhajati iz domneve obstoja kršitve, zaradi česar je pritožbena navedba, da bi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka lahko ugotovilo, da ugotovljena kršitev ne obstaja, prav tako nedopustna.
ZPP člen 343, 343/3, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/4.
vmesna sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Iz določil ZPP ne izhaja, da bi bila zoper vmesno sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče.
Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje. Ker pritožnica pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ne zatrjuje, ni izkazano, da bi v okoliščinah tega primera obstajali pogoji za izvedbo obravnave, niti da gre za kršitev, ki bi jo lahko sodišče druge stopnje odpravilo samo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45-1, 46, 47, 47/2. ZIZ člen a42b, a42b/4, a42b/5. ZPP člen 339, 339/2-1.
zavrnitev priznanja in izvršitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sestava sodišča - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - razveljavitev sklepa
1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo razloga za uporabo kasatoričnih pooblastil iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožnica skuša s tako pojasnjenimi razlogi polemizirati predvsem z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Zato v okoliščinah konkretnega primera Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi jo lahko samo odpravilo sodišče druge stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje.
izločitev sodnikov višjega sodišča - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - subjektivni test
Položaja odločanja sodnika v istem postopku o istem vprašanju na isti stopnji sojenja ureditev izločitvenega razloga iz 5. točka 70. člena ZPP ne zaobjema.
To, da so višji sodniki v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi že odločali o istem vprašanju, ki se ponovno sproža v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na predstavljena merila ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano, morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.
predlog za izločitev sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev zahteve za izločitev
Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.
UZITUL člen 22b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22d. ZMZPP člen 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6, 23, 23/1.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - pridržek javnega reda - uporaba tujega prava - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
UZITUL je del (ustavnega) pravnega reda Republike Slovenije. Sprejeta razlaga relevantnih določb tega predpisa v sodni odločbi, ki izvira iz civilne zadeve, obravnavane pred sodišči druge države pogodbenice, je predmet preizkusa v postopku priznanja v okviru ovire za priznanje iz 6. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe, ker sicer ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali sodba druge države pogodbenice nasprotuje ustavi in pravnemu redu Republike Slovenije. To pomeni, kot je bilo že obrazloženo, da je uspešnost predlagatelja v postopku priznanja odvisna tudi od odgovora na vprašanje, ali sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se zahteva, temelji morda na razlagi določb predpisa zaprošene države, ki z vidika ustave in pravnega reda te države ni sprejemljiva. Če je odgovor pritrdilen, se priznanje in izvršitev takšne sodne odločbe zavrne.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Zaradi odločitve o pripoznavi zahtevka je v prvostopenjski sodbi popolnoma umanjkala opredelitev do materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj zadeve. Če bi sodišče druge stopnje samo razsodilo v zadevi, bi se v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. V konkretnem primeru je tako zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe na kar je opozorilo drugostopenjsko sodišče samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00064219
ZPP člen 80, 81, 81/1. ZMZPP člen 12, 12/2. Civilni Zakonik Ruske federacije (1995) člen 64, 64-5.2. О несостоятельности (банкротстве)(Zvezni zakon o insolventnosti (stečaju)) (2014) člen 127, 127/2, 129, 129/1, 149, 149/4.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba ruskega sodišča - aktivna procesna legitimacija - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka postopka - izbrisana pravna oseba - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni upravitelj - zavrnitev pritožbe
Predlagatelj v postopku ni niti trdil še manj pa dokazal, da bi bil postopek za delitev premoženja izbrisane pravne osebe sploh začet. Tako začeti postopek bi izbrisani pravni osebi (oziroma njenemu kasneje najdenemu premoženju) dal sposobnost biti stranka postopka priznanja tuje sodne odločbe, imenovanemu začasnemu upravitelju pa pooblastilo za njeno zastopanje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe
Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je predvidena pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom (s katerim je tožbo zavrglo). Zoper tako odločitev pa pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059640
ZPP člen 70, 70-6. URS člen 22, 23, 23/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - zavrnitev zahteve za izločitev - ugoditev pritožbi
Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.
Kot izhaja iz prakse Evropskega sodišča za varstvo človekovih pravic sodelovanje sodnika v dveh različnih postopkih na isti stopnji sojenja, ki se nanašata na isti sklop dejstev oziroma isti historični dogodek, v določenih okoliščinah lahko vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti v drugem postopku, pri čemer je treba upravičenost takšnega očitka presojati posamično od primera do primera.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36, 45.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - nemška sodba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - vsebinska presoja - prepoved preverjanja sodne odločbe glede vsebine - zavrnitev pritožbe
Sodišče države priznanja tuje sodne odločbe ne sme preverjati njene vsebine (prepoved revision au Fond).
predlog za izločitev višjih sodnikov - odklonitveni razlog za izločitev - subjektivna nepristranskost sodnika - subjektivni test - objektivni test - dvom v nepristanskost - nezadovoljstvo z odločitvijo sodnika v predhodnem postopku v isti zadevi - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga - zavrnitev pritožbe
Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko.
predlog za izločitev višjih sodnikov - odklonitveni razlogi - dvom o nepristranskosti sodnika - objektivni test - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - pravno stališče sodnika v drugih sporih - zavrnitev predloga - zavrnitev pritožbe
V primerih, ko obstajajo odklonitveni razlogi, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti. Gre za utemeljeno izjemo od siceršnjega pravila iz drugega odstavka 23. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so vnaprej določena z zakonom in sodnim redom.
Pritožniki so izločitev višjih sodnikov utemeljevali s sprejetimi pravnimi stališči, ki so bila podlaga za sprejem odločitve v dosedanjih postopkih med istimi strankami, ki so po njihovem mnenju povezani. Tega očitka ni mogoče razumeti drugače, kot da se dvom v nepristranskost sodnika utemeljuje že s sprejetim pravnim stališčem v posameznih zadevah. Vendar ta okoliščina sama zase ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke s predhodno odločitvijo v istem sporu
Za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima stranka na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - predlog za nadaljevanje izvršbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sklep izvršilnega sodišča o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni sklep, ki bi bil ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku; z njim se pravno razmerje med upnikoma in dolžniki ni uredilo dokončno, le realizacija sklepa o izvršbi se ni nadaljevala z enim od dodatno predlaganih novih izvršilnih sredstev.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - ugoditev pritožbi
V obravnavani zadevi je bila tožba vložena že 9. 11. 2000, torej pred več kot dvajsetimi leti. Gotovo je tudi v najbolj (pravno in dejansko) zapletenih postopkih razumno pričakovati, da bo o zadevi odločeno prej kot v dvajsetih letih. Zato razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje v obravnavanem primeru pomeni dodatno zavlačevanje reševanja spora in s tem le še „utrjuje“ kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZMZPP člen 17, 17/1. Zakon o izmenama i dopunama Zakona o privatizaciji (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o privatizaciji, Srbija, 2015) člen 31, 31/1, 31/3, 31/4,31/6, 37.
Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb je v neposredni vzročni zvezi s postopkom, v katerem so bile tuje sodne odločbe izdane. Do postopka priznanja pride prav zaradi predhodno izdanih tujih sodnih odločb. Zato je mogoče šteti, da postopek priznanja tujih sodnih odločb pravzaprav pomeni nadaljevanje pravnomočno končanih sodnih postopkov, saj predstavlja odločitev o tem, ali pravice in obveznosti, ki so bile pridobljene pred tem v sodnih postopkih, učinkujejo tudi na od države izdaje sodbe različnem teritoriju. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je zato smiselno šteti kot »zadnji« del sodnega postopka iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti
Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).