pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP vezano na presojo, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo tožbenega zahtevka z vidika 30. člena Ustave in da prvostopenjske sodbe zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje takšne kršitve ne more odpraviti in namesto sodišča prve stopnje napisati sodbe.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Izven razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP se v okviru pritožbenega preizkusa na podlagi pritožbe iz prvega odstavka istega člena Vrhovno sodišče ne more opredeljevati niti glede pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o ugotovljenih bistvenih kršitvah postopka sodišča prve stopnje niti ne glede pravilnosti ugotovitve zmotne uporabe materialnega prava.
ZArbit člen 11, 11/1, 19, 19/3. ZPP člen 214, 214/2.
pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - veljavnost arbitražnega dogovora
Pristojnost arbitraže za reševanje sporov temelji na soglasju strank. Če soglasje strank preneha veljati pred začetkom postopka pred arbitražo, ni več podlage za pristojnost arbitraže za odločanje o sporu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva
Vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo prekomerno posegla v pravico tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se namreč postopek ne bi bistveno skrajšal. Nesorazmerno pa bi bilo poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev pritožbe - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih
Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo pravdne stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je prav takšen sklep.
Pritožnici nista substancirali okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njuni očitki ne sežejo dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v ... (takrat v. d. predsednika Okrožnega sodišča v ... ). Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do tožeče stranke. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do pravnega sredstva - učinkovito pravno sredstvo
Če je sodišče prve stopnje zmotno ugodilo ugovoru zastaranja in zato same terjatve, ki je predmet zahtevka, sploh ni obravnavalo, gre za v sebi sklenjeno in zaključeno vprašanje, ki pomeni samostojno pravno celoto in ki ne v dejanskem in ne v pravnem ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Če je bistvena vsebina pravice do pravnega sredstva v upravičenju stranke doseči preizkus sodbe prve stopnje z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o konkretnem zahtevku, potem je jasno, da gre tu za poseg v ustavno varovano bistvo te pravice glede odločitve o novem odločilnem vprašanju, ki se je pojavilo šele na drugi stopnji in ki pomeni samostojno pravno celoto.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo
Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil. Pritožnica skuša polemizirati z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Konkretnih razlogov, zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo izvesti dokazni predlog s predložitvijo poslovne dokumentacije upoštevajoč pojasnila sodišča druge stopnje, ne navede.
ZPP člen 357a, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 331, 331/1.
sklep o prodaji nepremičnin - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe
Sklep sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP predstavlja enega od sklepov, ki jih stečajno sodišče sprejme v pravnomočno začetem stečajnem postopku. Ta sklep je usmerjen k zasledovanju cilja unovčitve stečajne mase stečajnega dolžnika za zagotovitev čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Ta odločitev sodišča zato ne predstavlja dokončne ureditve razmerja med udeleženci stečajnega postopka. Zato ni mogoče ob smiselni uporabi določbe 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - zakonske zamudne obresti - tuja valuta - določljivost obveznosti - ustavna procesna jamstva - pravica do poštenega postopka
Menjalni tečaj, po katerem se preračuna glavnica pravdnih stroškov iz hrvaških kun v eure, je določen z Uredbo Sveta (EU) 2022/1208 z dne 12. julija 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 glede menjalnega razmerja eura za Hrvaško in na njeni podlagi sprejetimi predpisi Republike Hrvaške, torej javno objavljen, dostopen in vsakomur znan, zato je tako določena obveznost plačila glavnice pravdnih stroškov v hrvaških kunah povsem določljiva. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti se lahko v tem primeru določi na podlagi pravnih pravil in javno dostopnih podatkov, zato je tudi obrestni del izreka hrvaške prvostopenjske sodbe določljiv.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožba temelji na stališču, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je glede pravilnega zastopanja tožene stranke ugotovilo sodišče druge stopnje, ne obstaja in da bi sodišče druge stopnje lahko sámo z dopolnitvijo postopka ugotovilo, da ta kršitev ne obstaja. S tem pritožnik od Vrhovnega sodišča terja prav presojo, ali ugotovljena kršitev obstaja, kar v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP ni dopustno. Pri utemeljitvi, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ugotovljeno kršitev postopka odpravilo sámo, mora pritožnik izhajati iz domneve obstoja kršitve, zaradi česar je pritožbena navedba, da bi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka lahko ugotovilo, da ugotovljena kršitev ne obstaja, prav tako nedopustna.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45-1, 46, 47, 47/2. ZIZ člen a42b, a42b/4, a42b/5. ZPP člen 339, 339/2-1.
zavrnitev priznanja in izvršitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sestava sodišča - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - razveljavitev sklepa
1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Nepravilna sestava sodišča je podana tudi v primeru, ko izpodbijano odločbo izda sodnik posameznik, čeprav bi o zadevi moral odločiti senat. Peti odstavek a42.b člena ZIZ, ki je bil uveden z novelo ZIZ-L in ki ureja postopek priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012, določa, da o predlogu za zavrnitev priznanja oziroma izvršitve sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Izpodbijani sklep je izdala sodnica posameznica, kar pomeni, da je prišlo do kršitve omenjene določbe ZIZ. To pa pomeni, da je bilo v obravnavani zadevi sodišče nepravilno sestavljeno.
ZPP člen 343, 343/3, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/4.
vmesna sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Iz določil ZPP ne izhaja, da bi bila zoper vmesno sodbo sodišča druge stopnje dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče.
Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje. Ker pritožnica pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ne zatrjuje, ni izkazano, da bi v okoliščinah tega primera obstajali pogoji za izvedbo obravnave, niti da gre za kršitev, ki bi jo lahko sodišče druge stopnje odpravilo samo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo razloga za uporabo kasatoričnih pooblastil iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožnica skuša s tako pojasnjenimi razlogi polemizirati predvsem z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Zato v okoliščinah konkretnega primera Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi jo lahko samo odpravilo sodišče druge stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo, ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Ne zadostuje zgolj prepis dikcije 357.a člena ZPP. Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve sodišča druge stopnje.
izločitev sodnikov višjega sodišča - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - subjektivni test
Položaja odločanja sodnika v istem postopku o istem vprašanju na isti stopnji sojenja ureditev izločitvenega razloga iz 5. točka 70. člena ZPP ne zaobjema.
To, da so višji sodniki v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi že odločali o istem vprašanju, ki se ponovno sproža v novem pritožbenem postopku v istem gospodarskem sporu, samo zase glede na predstavljena merila ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano, morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.
predlog za izločitev sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev zahteve za izločitev
Odločitve sodnika v posameznih zadevah predpostavljajo izoblikovanje stališč. Gre za prvino izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že s stališči, na katerih sodnikove odločitve temeljijo, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodniške funkcije.
UZITUL člen 22b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22d. ZMZPP člen 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21/1, 21/1-6, 23, 23/1.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - pridržek javnega reda - uporaba tujega prava - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
UZITUL je del (ustavnega) pravnega reda Republike Slovenije. Sprejeta razlaga relevantnih določb tega predpisa v sodni odločbi, ki izvira iz civilne zadeve, obravnavane pred sodišči druge države pogodbenice, je predmet preizkusa v postopku priznanja v okviru ovire za priznanje iz 6. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe, ker sicer ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali sodba druge države pogodbenice nasprotuje ustavi in pravnemu redu Republike Slovenije. To pomeni, kot je bilo že obrazloženo, da je uspešnost predlagatelja v postopku priznanja odvisna tudi od odgovora na vprašanje, ali sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se zahteva, temelji morda na razlagi določb predpisa zaprošene države, ki z vidika ustave in pravnega reda te države ni sprejemljiva. Če je odgovor pritrdilen, se priznanje in izvršitev takšne sodne odločbe zavrne.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Zaradi odločitve o pripoznavi zahtevka je v prvostopenjski sodbi popolnoma umanjkala opredelitev do materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj zadeve. Če bi sodišče druge stopnje samo razsodilo v zadevi, bi se v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. V konkretnem primeru je tako zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe na kar je opozorilo drugostopenjsko sodišče samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00064219
ZPP člen 80, 81, 81/1. ZMZPP člen 12, 12/2. Civilni Zakonik Ruske federacije (1995) člen 64, 64-5.2. О несостоятельности (банкротстве)(Zvezni zakon o insolventnosti (stečaju)) (2014) člen 127, 127/2, 129, 129/1, 149, 149/4.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba ruskega sodišča - aktivna procesna legitimacija - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka postopka - izbrisana pravna oseba - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni upravitelj - zavrnitev pritožbe
Predlagatelj v postopku ni niti trdil še manj pa dokazal, da bi bil postopek za delitev premoženja izbrisane pravne osebe sploh začet. Tako začeti postopek bi izbrisani pravni osebi (oziroma njenemu kasneje najdenemu premoženju) dal sposobnost biti stranka postopka priznanja tuje sodne odločbe, imenovanemu začasnemu upravitelju pa pooblastilo za njeno zastopanje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe
Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je predvidena pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom (s katerim je tožbo zavrglo). Zoper tako odločitev pa pritožba ni dovoljena.