V obravnavani zadevi gre za očitno računsko pomoto, ki jo je sodišče druge stopnje smelo odpraviti. V obrazložitvi prvotnega sklepa o pritožbenih stroških je namreč natančno pojasnilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo predlagateljici, nato pa je navedene stroške (vrednosti) le napačno seštelo.
Po tarifni številki 9121 ZST-1 se taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v nepravdnem postopku odmeri s količnikom 0,7 glede na takso za postopek pred sodiščem prve stopnje. V postopku razglasitve izvršljivosti domače arbitražne odločbe uporaba tarifne številke 30011 ZST-1 ne pride v poštev.
Vrhovno sodišče glede na razsežnost posega v pravico do pritožbe, relativno majhen obseg procesnih dejanj, ki jih bo moralo opraviti pritožbeno sodišče in dosedanje trajanje postopka, presoja, da v obravnavanem primeru pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pretehta nad posegom v pravico do pritožbe. Vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje bi namreč v obravnavanem primeru nedopustno podaljšala že tako predolgo trajajoč pravdni postopek.
V skladu s 357.a členom Zakona o pravdnem postopku je mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo (zgolj) zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Pritožnika s pritožbama ne izpodbijata takega sklepa, ampak sodbo sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe, zato njuni pritožbi nista dovoljeni in ju je Vrhovno sodišče zavrglo.
V obravnavanem primeru tožnika, ki sta fizična in pravna oseba, predmetnih vlog nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da ima prvi tožnik oziroma zakoniti zastopnik druge tožnice opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predlogov za dopustitev revizije zato nimata postulacijske sposobnosti in se posledično takšni vlogi kot nedovoljeni zavržeta.
Zavrnitev postavitve izvedenca v arbitražnem postopku ni ravnanje, ki bi ogrozilo pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ali vitalne gospodarske, politične interese države.
Pritožnik z navajanjem medijskih prispevkov o koruptivnih poslih v Ukrajini in trditvijo, da je Ukrajina najbolj koruptivna država v Evropi, ni dokazal, da je v tem postopku in pri izdaji odločbe, katere priznanje in izvršitev se zahteva, prišlo do nepravičnega in nepoštenega arbitražnega postopka zaradi korupcijskega tveganja.
Vložitev tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe ni ovira za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe. Nasprotni udeleženec (dolžnik) ima v takem primeru zagotovoljeno pravno varstvo v okviru izvršilnega postopka, v katerem lahko v skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ predlaga odlog izvršbe, v primeru morebitne kasnejše razveljavitve arbitražne odločbe pa lahko uveljavlja opozicijski ugovor, da izvršilni naslov več ne obstaja (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
K odgovoru na predlog priložena tožba (kot dokaz) ne more nadomeščati trditvene podlage odgovora na predlog v tem postopku. Nasprotni udeleženec zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do navedb iz tožbe in da je bila tožba sestavni del njegovega odgovora v predmetnem postopku oziroma trditvene podlage, saj to iz odgovora niti ne izhaja.