ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podpis pooblastila
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ker so pritožbene navedbe usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.
prodaja nepremičnine v stečaju - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pravno relevantni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne izpodbija in se ne sklicuje na nobenega od pogojev, navedenih v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, ki določa pogoje za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, kar bi bil lahko predmet pritožbene presoje, pač pa navaja pritožbene razloge, ki so že bili predmet (številnih) drugih pritožb in se nanašajo na domnevno sporno terjatev upnika. S temi pritožbenimi razlogi soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe ne more izpodbiti.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - postavitev novega izvedenca - dokaz z zaslišanjem strank
Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 191, 191/1, 191/1-1. SZ-1 člen 72. ZVEtL-1 člen 4.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - pravna sposobnost - nepravdni postopek - pravdni postopek - sosporništvo
Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1, vendar ji to samo po sebi ne daje sposobnost biti stranka tudi v pravdnem postopku. Toliko bolj v obravnavnem primeru, ko je tožena stranka edini etažni lastnik.
Sosporništvo predpostavlja obstoj vsaj dveh udeležencev bodisi na strani tožeče bodisi tožene stranke. Pri tem mora biti izpolnjena tudi predpostavka, da ima vsaka od udeleženih oseb sposobnost biti stranka.
ZSDP-1 člen 79, 82, 96, 114. URS člen 125, 158. ZUP člen 7.
dodatek za nego otroka
Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.
zavrženje tožbe - predpostavke za sodno varstvo - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
ZDSS-1 predpostavko za sodno varstvo pravic veže na predhodni upravni postopek o pravicah iz sistema socialne varnosti. Dokončen in pravnomočen postane tudi posamični upravni akt prve stopnje, če ni izpodbijan. Sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je bilo za toženko predvsem sporno, koliko m³ predstavlja zatrjevana teža izkopanega materiala in količina vreč, prepeljanih na deponijo, je bilo strokovno znanje izvedenca potrebno. Pripomoglo je k temu, da je lahko tožnica svojo trditveno podlago izrazila v merski enoti, ki je bila pogodbeno dogovorjena, torej v m³. Tudi vprašanje faktorja za preračun iz raščenega v razsuto stanje je strokovno vprašanje - sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem za preračun količine specifičnih materialov iz raščenega v raztreseno stanje.
sodba o kaznovalnem nalogu - razpis glavne obravnave
Sodišče prve stopnje bo namreč glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP nadaljevalo kazenski postopek in razpisalo glavno obravnavo, na kateri se bo obdolženi imel možnost izjaviti o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so mu v korist in predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.
ZSSloV člen 29, 29/6, 62, 62/1, 62/1-2. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZVZD-1 člen 5, 12. ZDR-1 člen 6, 6/1, 34, 34/2, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 49, 49/1. URS člen 14, 22, 49. ZNB člen 47. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - neupravičena odsotnost z dela - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - ustavna odločba - sorazmernost ukrepa - svoboda dela - sprememba pogodbe o zaposlitvi - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Na podlagi 94. člena ZJU je tožnik moral upoštevati navodila nadrejenih, skladno z 12. členom ZVZD-1 in 35. členom ZDR-1 pa je moral spoštovati in izvajati tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, kot je tudi pogoj PCT, kadar je to pogoj za opravljanje dela, kot je bilo v spornem obdobju. Neosnovane so pritožbene navedbe, da je testiranje kot pogoj za nastop in opravo dela predstavljalo obliko prisilnega dela, češ da delavec ni imel izbire, če je hotel obdržati delo, se je moral podrediti predpisanim ukrepom. Takšne navedbe povsem zgrešijo bistvo delovnega razmerja. Delavec se namreč prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca. Svoboda izbire delavca se tako nanaša na sklenitev in prenehanje delovnega razmerja. Ko pa je delavec vključen v organiziran delovni proces delodajalca, je dolžan delo opravljati po (zakonitih) navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Ker je storilec zamudil zakonsko določen pritožbeni rok, ki je prekluziven, je višje sodišče po določilih prvega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrglo kot prepozno (saj tega ni storilo že sodišče prve stopnje po določilih tretjega odstavka 161. člena ZP-1) in se v vsebinsko obravnavo pritožbe ni spuščalo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00067303
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - Direktiva 2003/88/ES
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da mejni prehodi niso bili tako obremenjeni, da tožnica med delovnim časom ne bi mogla izkoristiti pripadajočega odmora.
Drugostopenjsko sodišče se zato v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, s katerima so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
Prvi odstavek 36. člena ZST-1 res določa, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso, večjo do predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Navedeno pa velja le v primeru, kadar je znižanje sodne takse v Taksni tarifi za posamezno pravno dejanje, torej za umik vložitve pritožbe posebej določeno, kar pa v 4. poglavju Taksne tarife, ki ureja plačilo sodne takse v postopku, ki ureja izvršbo in zavarovanje ni. Na področju sodnih taks ni mogoče uporabiti analogije, saj za področje javnih terjatev, med katere sodijo tudi sodne takse, velja načelo zakonitosti (147. člen Ustave RS). ZST-1 v Taksni tarifi za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le sodno takso za celoten postopek v zvezi s pritožbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika pritožbe ne pride do izdaje posebne vsebinske odločbe, ampak le do ugotovitvenega sklepa.
Ker v Taksni tarifi v 4. poglavju, kjer se določa sodna taksa v zvezi s postopki po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dejanska situacija, ko pride do umika pritožbe, ni urejena, ZST-1 ne omogoča znižanje sodne takse oziroma delne vrnitve že plačane sodne takse v primeru umika pritožbe v izvršilnem postopku. Prav tako zaradi prepovedi analogije ne pridejo v poštev določbe 1. poglavja Taksne tarife, saj ta ureja vrnitev sodne takse v primeru umika tožbe (tar. št. 1112) ali umika pritožbe (tar. št. 1122) le v pravdnem postopku. Zaradi prepove prepovedi analogije tudi ni slediti pritožniku, ko opozarja na možnost uporabe analogije s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, po katerem stranka plača takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, če se vloga šteje za umaknjeno ali zavrže in sicer eno tretjino takse v teh primerih.
Pravilna in ustrezno argumentirana je tudi ocena sodišča prve stopnje o obsojenčevem indiferentnem odnosu do nastale škode, ko doslej ni izkazal nobenih resnih prizadevanj v smeri povrnitve nastale škode
Zgolj dejstvo, da je sodišče stroške prepoznalo kot potrebne za izvršbo, še ne pomeni upnikove avtomatične pravice do njihove povrnitve. Ugotovitev potrebnosti stroškov namreč pomeni le odločitev po temelju, medtem ko je treba v nadaljevanju presoditi še višino priglašenih stroškov, ki jih je upnik v predmetni zadevi priglasil po svojem javno objavljenem Ceniku storitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da za priznanje stroška v višini, kot izhaja iz cenika, upnik nima pravne oziroma zakonske podlage. Upravičenje do povračila stroškov oziroma do nagrade mora namreč izvirati iz zakona, kar pomeni, da mora nastati na podlagi zakona ali pa jo mora določiti z zakonom pooblaščena oseba oziroma organ. Tarifo predstavlja tudi upnikov cenik, ki pa ni predpisan, temveč je le enostranski akt in ga upnik lahko uporablja le neposredno v razmerju do dolžnika, ne more pa s cenikom določati višine stroškov izvršilnega postopka oziroma tarife, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.