rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.
zavrženje tožbe - predpostavke za sodno varstvo - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
ZDSS-1 predpostavko za sodno varstvo pravic veže na predhodni upravni postopek o pravicah iz sistema socialne varnosti. Dokončen in pravnomočen postane tudi posamični upravni akt prve stopnje, če ni izpodbijan. Sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podpis pooblastila
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ker so pritožbene navedbe usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
Pritožbeno sodišče sprejema izčrpne in skrbno argumentirane zaključke sodišča prve stopnje pod točkama 7. in 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa o obstoju okoliščin objektivne (ki izhajajo iz teže, načina in okoliščin izvršitve kaznivih dejanj) in subjektivne narave, ki izkazujejo povsem realno in konkretno nevarnost, da bi utegnil obtoženec na prostosti s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljevati, kot tudi okoliščin, ki izkazujejo, obtoženčevo izrazito begosumnost.
Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 61/2021), ki predstavljajo podlago za priznanje kompresijskih dokolenk kot pravico, so pričele veljati šele 1. 11. 2021. S citiranimi spremembami je bil namreč razširjen obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri medicinskih pripomočkih. Tožnik je lahko šele od tega dne dalje uveljavljal vtoževano pravico.
spor majhne vrednosti - dobava plina - smrt pogodbene stranke - sprememba pogodbene stranke - obvestilo o spremembi lastništva
Vsled obstoja Pogodbe, ki jo je že 14. 11. 2006 kot odjemalec in lastnik nepremičnine sklenil A. A., v katere razmerja je z njegovo smrtjo vstopil njegov dedič B. B. in ki je jasno določala obveznost odjemalca (tj. B. B., ki bi tožečo stranko o dejstvu smrti A. A. moral obvestiti, kasneje pa tudi o tem, da je 4. 1. 2018 zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine postala tožena stranka, saj slednja z nakupom ni avtomatično postala stranka Pogodbe; z obstojem Pogodbe niti ni bila seznanjena in tožeče stranke o spremembi odjemalca ni bila dolžna obvestiti), tožene stranke ni mogoče obremeniti s plačilom vtoževanih stroškov.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - kreditna pogodba - dolžnost skrbnega ravnanja - skrbnost kreditodajalca - odobritev bančnega kredita - zavarovanje kredita - delovno področje - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - pretrganje vzročne zveze
Standard profesionalne skrbnosti s področja upravljanja banke iz 66. člena ZBan-1 je treba presojati glede na konkretne funkcije, ki so del upravljanja banke in ne na celoto vseh procesov, ki so del bančnega delovanja, kot je denimo posamičen primer odobritve kredita. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje skrbnost tožencev v konkretnem postopku odobritve kredita, v prvi vrsti glede preizkusa cenitve nepremičnin v cenilnih mnenjih, utemeljeno presojalo na podlagi standarda skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 191, 191/1, 191/1-1. SZ-1 člen 72. ZVEtL-1 člen 4.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - pravna sposobnost - nepravdni postopek - pravdni postopek - sosporništvo
Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1, vendar ji to samo po sebi ne daje sposobnost biti stranka tudi v pravdnem postopku. Toliko bolj v obravnavnem primeru, ko je tožena stranka edini etažni lastnik.
Sosporništvo predpostavlja obstoj vsaj dveh udeležencev bodisi na strani tožeče bodisi tožene stranke. Pri tem mora biti izpolnjena tudi predpostavka, da ima vsaka od udeleženih oseb sposobnost biti stranka.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
KZ-1 člen 29, 29/2, 70b, 70b/1, 70b/3. ZDZdr člen 80.
neprištevnost storilca - protipravno dejanje - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da Zakon o duševnem zdravju ter Kazenski zakonik ne konkurirata, saj določba 70.b člena KZ-1 (obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti) predpostavlja ne le ogrožanje življenja drugih ali zdravja ljudi, kot to izhaja iz 80. člena ZDZdr (nadzorovana obravnava), temveč gre za storilca, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti in je sodišče to tudi ugotovilo v kazenskem postopku.
Povzeta zakonska določba jasno zapoveduje, da sodišče v primeru ugotovitve neplačila denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, nima možnosti tehtanja (v luči razlogov nastalega stanja) ali naj denarno kazen izvrši na način kot to določa prvi odstavek 87. člena KZ-1 ali ne, saj zakon narekuje izvršitev denarne kazni na način kot to pravilno izhaja tudi iz izpodbijane sodbe.
Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku, ki je bil odprt, ob neraziskanih okoliščinah glede stanja hišnega predalčnika (kakšen je tip hišnega predalčnika, kaj pomeni, da je bil odprt, ali to pomeni, da je bil povsem odprt ali zgolj nezaklenjen ter ali je bil dejansko odprt) in ali je stanje hišnega predalčnika ob vročanju omogočalo, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom, vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimnost fiktivne vročitve.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, se pa varno zapira, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - utemeljenost pisnega opozorila - odklonitev dela - dokazna ocena izpovedi prič - diskriminacija - starost
Glede na v bistvenih delih smiselno usklajene izpovedi prič, da je tožnica predstojniku izrecno rekla, da tega (dela v AK ambulanti) ne bo opravljala, čeprav je predstojnik pričakoval nasprotno, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odklonila odrejeno delo. S tem je kršila odredbo (navodilo) delodajalca, naj (odtlej) opravlja delo v AK ambulanti, kar ji je tudi očital v opozorilu.
Delodajalec ni dolžan čakati, da mu bo zaradi kršitve v delovnem procesu nastal zastoj, izpad ali celo škoda. Ob jasni izjavi tožnice, da (zakonitega) navodila delodajalca v zvezi z opravljanjem dela ne bo upoštevala in torej (nadaljnjega) dela v AK ambulanti (in s tem v zvezi - nadaljnjega - izobraževanja z aplikacijo C.) ne bo opravljala, kar je tudi nedvomno realizirala, je bil delodajalec dolžan ustrezno organizirati delovni proces (zagotoviti drugega zdravnika) ter obenem upravičen tožnico ustrezno sankcionirati, kar je utemeljeno storil s pisnim opozorilom.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - pravila obligacijskega prava - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - trenutek nastanka škode - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kazensko sodišče odloča o zahtevkih oškodovancev, da jim storilec povrne škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, v tako imenovanem pridruženem (adhezijskem) postopku (100. do 111. člen ZKP), presoja pa se po pravilih civilnega (obligacijskega) prava. Po določbi 165. člena Obligacijskega zakonika se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V obravnavani zadevi je škoda nastala z dnem protipravne prilastitve vozil oziroma prejete kupnine, to je dne 29. 8. 2018 za vozilo znamke Audi A4 in dne 11. 9. 2018 za vozilo Volkswagen Golf. Že iz rimskega prava je poznano pravilo fur semper in mora, zato sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da zakonske zamudne obresti tečejo od trenutka nastanka škode.
manjša količina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan.
Prvi odstavek 36. člena ZST-1 res določa, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso, večjo do predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Navedeno pa velja le v primeru, kadar je znižanje sodne takse v Taksni tarifi za posamezno pravno dejanje, torej za umik vložitve pritožbe posebej določeno, kar pa v 4. poglavju Taksne tarife, ki ureja plačilo sodne takse v postopku, ki ureja izvršbo in zavarovanje ni. Na področju sodnih taks ni mogoče uporabiti analogije, saj za področje javnih terjatev, med katere sodijo tudi sodne takse, velja načelo zakonitosti (147. člen Ustave RS). ZST-1 v Taksni tarifi za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le sodno takso za celoten postopek v zvezi s pritožbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika pritožbe ne pride do izdaje posebne vsebinske odločbe, ampak le do ugotovitvenega sklepa.
Ker v Taksni tarifi v 4. poglavju, kjer se določa sodna taksa v zvezi s postopki po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dejanska situacija, ko pride do umika pritožbe, ni urejena, ZST-1 ne omogoča znižanje sodne takse oziroma delne vrnitve že plačane sodne takse v primeru umika pritožbe v izvršilnem postopku. Prav tako zaradi prepovedi analogije ne pridejo v poštev določbe 1. poglavja Taksne tarife, saj ta ureja vrnitev sodne takse v primeru umika tožbe (tar. št. 1112) ali umika pritožbe (tar. št. 1122) le v pravdnem postopku. Zaradi prepove prepovedi analogije tudi ni slediti pritožniku, ko opozarja na možnost uporabe analogije s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, po katerem stranka plača takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, če se vloga šteje za umaknjeno ali zavrže in sicer eno tretjino takse v teh primerih.
sodba o kaznovalnem nalogu - razpis glavne obravnave
Sodišče prve stopnje bo namreč glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP nadaljevalo kazenski postopek in razpisalo glavno obravnavo, na kateri se bo obdolženi imel možnost izjaviti o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so mu v korist in predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.