odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
zavrženje tožbe - predpostavke za sodno varstvo - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
ZDSS-1 predpostavko za sodno varstvo pravic veže na predhodni upravni postopek o pravicah iz sistema socialne varnosti. Dokončen in pravnomočen postane tudi posamični upravni akt prve stopnje, če ni izpodbijan. Sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPFOPIZ-1 člen 8, 8/2.
tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek ZPIZ - obvezno zavarovanje v prometu - škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - specialni zakon - lex posterior derogat legi priori - obrazložitev višine tožbenega zahtevka
Z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen v zvezi z drugim odstavkom 193. člena (za razliko od ureditve v ZPIZ-2) izrecno razširja odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja AOP v razmerju do ZPIZ v primerjavi z 18. členom ZOZP.
Sporni določili 190.a člena v zvezi s 193. čl. ZPIZ-2B nimata narave splošnosti in sta v razmerju do 18. člena ZOZP enako specialni. Določbe obeh zakonov namreč urejajo isti predmet: temelj in obseg odgovornosti zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja za škodo, ki nastane ZPIZ v posledici prometne nesreče, v kateri so bili poškodovani zavarovanci tožeče stranke. Določba 190.a člena ZPIZ-2B predstavlja podlago za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja iz 18. člena ZOZP.
Tožeča stranka ni izkazala nobene podlage, da stroške, ki jih zahteva od tožene stranke na podlagi določila 190.a in 193. člena ZPIZ-2B, obračuna na podlagi meril in kriterijev iz ZPFOPIZ-1.
prodaja nepremičnine v stečaju - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pravno relevantni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne izpodbija in se ne sklicuje na nobenega od pogojev, navedenih v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, ki določa pogoje za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, kar bi bil lahko predmet pritožbene presoje, pač pa navaja pritožbene razloge, ki so že bili predmet (številnih) drugih pritožb in se nanašajo na domnevno sporno terjatev upnika. S temi pritožbenimi razlogi soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe ne more izpodbiti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je bilo za toženko predvsem sporno, koliko m³ predstavlja zatrjevana teža izkopanega materiala in količina vreč, prepeljanih na deponijo, je bilo strokovno znanje izvedenca potrebno. Pripomoglo je k temu, da je lahko tožnica svojo trditveno podlago izrazila v merski enoti, ki je bila pogodbeno dogovorjena, torej v m³. Tudi vprašanje faktorja za preračun iz raščenega v razsuto stanje je strokovno vprašanje - sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem za preračun količine specifičnih materialov iz raščenega v raztreseno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066284
KZ-1 člen 47, 47/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - denarna kazen - zaporna kazen - znižanje kazni - nevarnost za življenje in zdravje - obteževalna okoliščina - koristoljubnost - zakonski znaki
Ko je presojalo ustreznost kazenskih sankcij, izrečenih obdolžencema, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba zagovornika obdolženega A. A. utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino nepravilno upoštevalo dejstvo, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje iz koristoljubnih nagibov, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase. Pa ne zato, ker navedeno ne bi bilo podano, kot trdi pritožba, temveč ker ta okoliščina ne sme biti upoštevana kot obteževalna, saj predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega sta bila obsojena.
Nezakonito spravljanje tujcev čez državno mejo za plačilo, torej zaradi pridobitve premoženjske koristi, je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, kot je že bilo obrazloženo. Prav tako ni mogoče kot obteževalni okoliščini upoštevati, da sta bila z obravnavanim dejanjem ogrožena zdravje in varnost ljudi, ker gre prav tako za zakonski znak obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, in tudi ne, da sta bila ogrožena javni red in mir držav, katerih predpise sta z ravnanjem kršila. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo tudi stopnjo krivde, torej ker sta obdolženca kaznivo dejanje storila naklepno, saj tega kaznivega dejanja z drugo obliko krivde ni mogoče storiti.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dokončne odločbe niti ni izkazal obstoja razlogov po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. V tem primeru sodišče pravilno ugotavlja, da tožba ni bila popolna in s tem tudi ni bila sposobna za obravnavanje pred sodiščem.
Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 61/2021), ki predstavljajo podlago za priznanje kompresijskih dokolenk kot pravico, so pričele veljati šele 1. 11. 2021. S citiranimi spremembami je bil namreč razširjen obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri medicinskih pripomočkih. Tožnik je lahko šele od tega dne dalje uveljavljal vtoževano pravico.
rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je bila toženka pravilno pozvana k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek in le-te v roku ni plačala, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2-8. OZ člen 435, 435/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - sprejem ponudbe - kršitev pravice do izjave - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ob obširnih trditvah o razlikah med površinami v ponudbi navedenih oken in balkonskih vrat in površinami dejansko dobavljenih in vgrajenih oken in balkonskih vrat ni podala nobenih trditev o dejanski vrednosti skladno z dogovorom dobavljenih manjših oken in balkonskih vrat, niti ni postavila ustreznega zahtevka, ki bi sodišču ob izkazu utemeljenosti takšnega zahtevka omogočal poseg v dogovorjeno ceno v ponudbi. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določil pravdnega postopka, ker se do obširnih trditev o razlikah med površinami ni opredelilo.
Zgolj dejstvo, da je sodišče stroške prepoznalo kot potrebne za izvršbo, še ne pomeni upnikove avtomatične pravice do njihove povrnitve. Ugotovitev potrebnosti stroškov namreč pomeni le odločitev po temelju, medtem ko je treba v nadaljevanju presoditi še višino priglašenih stroškov, ki jih je upnik v predmetni zadevi priglasil po svojem javno objavljenem Ceniku storitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da za priznanje stroška v višini, kot izhaja iz cenika, upnik nima pravne oziroma zakonske podlage. Upravičenje do povračila stroškov oziroma do nagrade mora namreč izvirati iz zakona, kar pomeni, da mora nastati na podlagi zakona ali pa jo mora določiti z zakonom pooblaščena oseba oziroma organ. Tarifo predstavlja tudi upnikov cenik, ki pa ni predpisan, temveč je le enostranski akt in ga upnik lahko uporablja le neposredno v razmerju do dolžnika, ne more pa s cenikom določati višine stroškov izvršilnega postopka oziroma tarife, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.
Povzeta zakonska določba jasno zapoveduje, da sodišče v primeru ugotovitve neplačila denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, nima možnosti tehtanja (v luči razlogov nastalega stanja) ali naj denarno kazen izvrši na način kot to določa prvi odstavek 87. člena KZ-1 ali ne, saj zakon narekuje izvršitev denarne kazni na način kot to pravilno izhaja tudi iz izpodbijane sodbe.
skrajšani postopek - krajevna pristojnost sodišča - ugovor krajevne pristojnosti
V obravnavanem primeru je bil torej ugovor krajevne (ne)pristojnosti s strani obdolženčevega zagovornika podan pred začetkom glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Iz tega razloga je bila izdaja izpodbijanega sklepa povsem nepotrebna, kajti izdaja tega sklepa je obligatorna le v primeru, če bi se sodišče izreklo za nepristojno. Ker pa je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, pa je bila izdaja izpodbijanega sklepa nepotrebna, kajti svoje stališče glede ugovora krajevne pristojnosti, kot ga je podal obdolženčev zagovornik je sodišče dolžno obrazložiti v odločbi, s katero odloči o utemeljenosti vloženega obtoženega akta.
Postopek o prekršku, saj kritični trenutek, ko preizkušanec v cestnem prometu postane osumljenec storitve prekrškov, nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
manjša količina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 85, 85/1, 85/2, 173. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - vročitev opozorila - pravica do zagovora - neupravičena odsotnost z dela - neustrezna komunikacija
Toženka je dokazala, da je tožnik s tem, ko je dne 11. 8. 2020 po 28 minutah predčasno zapustil delovno mesto, o tem pa ni obvestil nadrejenega ter ni obvestil nadrejenega o razlogih za svojo odsotnost dne 11. 8., 12. 8. in 14. 8. 2020, kršil svoje pogodbene in druge obveznosti. Tožnik ni upošteval navodil toženke, da ne sme predčasno zapuščati delovnega mesta, poleg tega bi moral o odsotnosti takoj obvestil nadrejenega (33. in 34. člen ZDR-1), s čimer je kršil tudi dolžnost obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1).
Pravilna in ustrezno argumentirana je tudi ocena sodišča prve stopnje o obsojenčevem indiferentnem odnosu do nastale škode, ko doslej ni izkazal nobenih resnih prizadevanj v smeri povrnitve nastale škode
Ker je storilec zamudil zakonsko določen pritožbeni rok, ki je prekluziven, je višje sodišče po določilih prvega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrglo kot prepozno (saj tega ni storilo že sodišče prve stopnje po določilih tretjega odstavka 161. člena ZP-1) in se v vsebinsko obravnavo pritožbe ni spuščalo.